Takle mamo 040

ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE

V Združenih narodih se počasi kažejo obrisi novega, večpolarnega sveta. Brazilski predsednik je napadel nadnacionalne finančne ustanove, ki niso naredile nič, da bi omejile »špekulativno anarhijo«. Generalni sekretar je pozval k demokratizaciji delovanja Združenih narodov, še posebej pa Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta pod popolnim nadzorom ZDA in Zahodne Evrope.

Evo Morales je ponovno obtožil ZDA vmešavanja v notranje zadeve s podporo separatističnim pokrajinam in bogati belski eliti. Zahteval je konec imperializma in kolonializma, saj socialni mir pod sedanjo obliko kapitalizma ni možen.
Celo Nicolas Sarkozy je predlagal obnovo kapitalizma na drugačnih etičnih temeljih in spoštovanju dela, ker lahko le takšen služi prebivalstvu, ne le finančnim špekulantom. Ideja o vsemogočnem in samouravnavajočem trgu, ki ne potrebuje nadzora, je po besedah francoskega predsednika nora. Ekonomija ni džungla, kjer vlada zakon močnejšega, delovati mora v korist vseh.
Predsednik Bush je v 15 minutnem govoru omenil terorizem 30 krat. Latinske Amerike ni omenil, Iran je še vedno na osi zla.
Iranski predsednik Ahmadinedžad bi se z novim predsednikom ZDA pogajal in imel z ZDA prijateljske odnose, ostro je obsodil cionizem in še enkrat ponovil tezo o izbrisu Izraela.
Za razliko od prvič, tokrat prevod in interpretacija nista več vprašljiva, po Ahmadinedžadu bo Izrael izginil enako kot apartheid v Južni Afriki in Sovjetska zveza, torej z možnostjo demokratičnega odločanja prebivalstva. V kasnejšem intervjuju pa je izjavil, da bi Iran sprejel in spoštoval odločitev Palestincev o sobivanju z Izraelom.
Hkrati je pozval h koncu okupacije Iraka in Afganistana, ki sta povzročili krepitev terorizma in povečanje proizvodnje mamil, za prebivalstvo pa le trpljenje ali celo smrt.
Ahmadinedžad je še enkrat ponovil, da Iran ne namerava razviti jedrske bombe. Dejavnosti njihovega atomskega programa so pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo in v skladu s Sporazumom o neširjenju jedrskega orožja, kjer je zapisana pravica do bogatenja urana za civilno uporabo. Iran pristaja na pogajanja, vendar se nelegalnim zahtevam ne bo pokoril.

CHAVEZOVI POSLI

Chavez, ki si je lani zaslužil stoječe ovacije z izjavami o Bushu in žveplu, se zasedanja Generalne skupščine ni udeležil. V tem času je raje sklepal milijardne posle na Kitajskem, Rusiji, Franciji in Portugalskem. Z Rusi se je dogovoril za poglobitev vojaškega sodelovanja, nakup jedrske tehnologije, širitev energetskega sodelovanja in ustanovitev skupne banke. Od Portugalcev je kupil milijon prenosnih računalnikov za osnovnošolce, 50.000 prefabriciranih bivalnih enot in se dogovoril za sodelovanje pri črpanju zemeljskega plina.

SARAH IZ DIVJINE

Sarah Palin, republikanska kandidatka za podpredsednico ZDA, je v tem času širila poznavanje zunanje politike. Srečala se je s Henryjem Kissingerjem, novim predsednikom Pakistana, predsednikom Kabula Hamidom Karzaijem s kolumbijskim predsednikom Uribejem in izraelskim predsednikom Šimonom Perezom. Temu je v srečanju dejala, da je velika prijateljica Izraela in da je edina zastava, ki jo ima v guvererskem uradu izraelska.
Paragvajski predsednik Fernando Lugo se s podpredsedniško kandidatko ni hotel srečati. Drugače ima »hockey mom« oziroma pitbul s šminko vse večje probleme tudi s konzervativnimi komentatorji, ki so ji zaradi slabih nastopov čedalje manj naklonjeni. Še vsak izmed njenih treh intervjujev se je sprevrgel v blamažo.

KONEC SVETA

Ker je ameriški kongres zavrnil javnofinančni paket pomoči Wall Streetu, ga voditelji razvitih ekonomij pozivajo k ponovnem premisleku. Brazilski predsednik Lula je obtožil zahod in ZDA finančne neodgovornosti, ki bo ogrozila tudi države v razvoju.
V javnost je prišla že malce starejša izjava tiskovnega predstavnika ministrstva za finance, ki je na vprašanje, kako so prišli do cene 700 miljard dolarjev, odgovoril: »ocena ne temelji na nobenem konkretnem podatku, hoteli smo izbrati le zares veliko številko.«
Burno se je odzvala tako javnost kot kongresniki. Prvi so zaradi nestrinjanja z odkupom terjatev napisali rekordno število pisem svojim predstavnikom, drugi so bili ogorčeni nad postopkom sprejemanja zakonodaje, ki bi omogočila pomoč še včeraj najbolj lukrativnemu delu gospodarstva.
Ameriška centralna banka v zadnjem času trg preplavlja z denarjem. Skupna količina se je samo v zadnjih dveh tednih povečala za 7,6%, kar bi ob konstantnem tempu pomenilo kar 680% povečanje na letni ravni. Minuli teden se je dnevno posojanje denarja komercialnim bankam povečalo iz že prej rekordnih 48 na kar 188 mrd $.

IZREDNE RAZMERE – VOJSKA NA OZEMLJU ZDA

S prvim oktobrom bo prvič na ameriških tleh delovala vojaška enota v velikosti brigade, katere namen bo pomoč pri nemirih in nadzoru množic, epidemijah ter nesrečah z velikim številom žrtev. Skratka, enota je zadolžena za situacije, ki so bile dosedaj dodeljene policiji, nacionalni gardi in obalni straži.
Več kot 100 let, od konca državljanske vojne naprej, je bila uporaba vojske na domačih tleh strogo prepovedana. Edina izjema so bile velike naravne katastrofe.
Po hurikanu Katrina je Bush izsilil ukinitev glavnih členov, funkciji predsednika pa omogočil uporabo vojske na domačih tleh in uvedbo izrednih razmer po lastni presoji.

NAČRT ZA UKINJANJE REVNIH

Republikanec v predstavniškem domu Lousiane John LaBruzzo je zelo zaskrbljen zaradi večanja obsega socialne podpore in nižanja davčnih prilivov.
Politik vidi možnost za zmanjšanje odhodkov in povišanju prihodkov v spremenjeni socialni strukturi prebivalstva. To bi izvedel tako, da bi revnim ženskam, katerih edini vir prihodkov je socialna podpora, ponudil prostovoljno sterilizacijo, za katero bi bile nagrajene s 1000 dolarji. Po njegovem veliko ljudi noče več delati, hkrati pa hoče imeti veliko otrok. Podoben sterilizacijski zakon bi uvedel tudi za socialno šibke moške, dobrostoječim družinam pa bi ponudil paket davčnih olajšav, če se njihovi otroci šolajo na zasebnih šolah.

PIRATI

Somalijski pirati so ugrabili ukrajinsko ladjo, ki je plula pod Bilizejsko zastavo. Na ladji je 30 tankov T-72, RPGji, protiletalski mitraljezi in strelivo. Uradno je bila pošiljka namenjena kenijski vojski. Pirati so na začetku zahtevali 35 miljonov dolarjev odkupnine, sedaj so se pripravljeni pogajati tudi za manjše zneske.
Ladja je zasidrana pred somalijsko obalo in je obkoljena z ameriškimi vojaškimi ladjami. Na območje prihaja tudi ruska fregata Naustrašni, ki bo patruljirala v vodah, v katerih kraljujejo pirati.
Po izjavah ameriškega predstavnika 5. flote naj bi bilo orožje namenjeno upornikom na jugu Sudana in ne Keniji. Če to drži, bo zadeva precej neprijetna za ukrajinsko oblast, saj je že vpletena v podobne tajne dobave orožja.
Na območju Afriškega Roga je bilo v zadnjem času ugrabljenih 14 ladij z več kot 300 ljudmi na krovu.

Jura Štok