Komentar - Jurij

Javna televizija, kamor kaplja denar velike večine državljanov, iz leta v leto po zgledu tabloidov in različnega vznikanja vsega, kar je mavrično in popisano brez minute za premislek, stavi več ali manj na za lase privlečeno razvedrilo. V najbolj udarnih terminih se stvar stopnjuje do te mere, da bi si človek oblekel jerharice in končno zavriskal od sreče premišljenih, sugestivnih, lucidnih, vzgojnih in didaktičnih dovtipov, ki imajo v sebi toliko kosmatega, kakor jeza najstnika, ki mu je mati ves čas strogo prepovedovala vstop v običajno ulično artikulacijo. Da so razvedrilne oddaje paradni konj javne televizije, je jasno po bogatih oglaševalskih vložkih, poleg, kajpak že omenjenih terminov, ko se vsega hudega vajeni in utrujeni večinski državljan zvali v fotelj. In vendar mi bodo oblikovalci šund in instant programa oporekali, kje, opsovali me bodo in mi oponesli, da itak nimam pojma, česa je narod lačen: kruha in iger vendar. To bi že še razumel, ne morem pa razumeti, da so popularne oddaje na javni televiziji gibalo in moto in njen javni obraz. Naj razumem in naj se sprijaznim s tem, da je esenca mojega slovenskega naroda frajtonarica, jerharice, jodlanje in končno: Na zdravje!
Javna televizija ne sme jemati svojih gledalcev za sinove ovac.

Jurij Hudolin