Komentar - Katja

Ja, tole je delikatna zadeva. Ker je alkohol del naše kulture. Ker smo že vsi videli pijanega človeka. Ker je tistih, ki alkohola ne konzumirajo, tako presneto malo. In ker je težko priznati- sebi ali tistim okoli tebe- da si morda celo alkoholik.
A pustimo moralo in se raje posvetimo družbi. Kje se ga najlažje nacedimo, v tem letnem času, denimo. V domači kleti, če je primerno ohlajena. Ali pa na pikniku v naravi, na vrtu domače hiše, morda se poda gostilniško vzdušje ali pa zgolj čas po kosilu. Nekateri si dajo duška na proslavi ob dnevu državnosti, spet drugi redno obiskujejo javne svečane priložnosti, na katerih so na velikih okroglih mizah elegantno v brezhibni simetriji postavljeni pecljati kozarci z belim in rdečim.

In zdaj kratka, zgolj hipotetična, vizualizacija. Tričlanska družina, na hrvaški obali, v kampu. S psom. Sine v dvajsetih na morju ravno praznuje jubilej. Privoščijo si fino večerjico pred prikolico, malo so že spili in seveda tudi kakšno glasno rekli. Domača viža tudi paše zraven, pa še malo turbo folka za slavljenca. Recimo, hipotetično. Pravila pa so jasna tudi v kampu. Po deseti (ali pa enajsti, saj je vseeno) tišina v kampu.

Pride varnostnik, vsega hudega (ne)vajen. Tudi sam morda konzim ira alkohol. In potem se kar naenkrat, v trenutku, odvije burleska. Oče je židane volje in se malo poheca z varnostnikom. Mati in sin- tudi precej židane volje- pa se (okej, tega si ne zmorem predstavljati, a morda si lahko vi) pa se fizično spravita na gospoda v uniformi. In potem še pes. Hop, po stričku in pesti že padajo…Zdaj se od nekod prikaže še policija in BUUUM po familiji. Pa smo tam. Sloveci v sporu s Hrvati. Spet!

Konec vizualizacije

Hecen film, ni kaj. In MORDA je bil vsega kriv alkohol. Morda… pa tudi ne.

Katja Lenart