Komentar - Tatjana

“Vrsta za kosilo”, prozni prvenec Urške Sterle, se napaja iz dveh virov – iz ljubezni do nepokorne, kritične in ustvarjalne margine ter iz nelagodja do izpraznjenega spektakla sodobnosti. S pozicije lastnih subkulturnih koordinat, se avtorica spopada z mitologijo Velikih zgodb – zgodb o univerzalnem izkustvu, o bistvenih temah, o usrediščenem, nevtralnem pogledu. Orisuje svet v požiralniku globalizacije, odpor do malomeščanske klavstrofobije, do pošastnih medosebnih odnosov, ki se tržijo pod znamko normalnosti. Sunkovito se giblje se po urbani margini, po pestrem naboru seksualnih, spolnih, etničnih, rasnih meja.

“Usnjeni škornji, zlati čeveljci” Elisabeth Lapovsky in Madeline Davis so zgodovina lezbištva iz 40. in 50. let v ZDA - iz obdobja pred seksualno revolucijo, pred feminizmom in pred pojavom GL gibanj. Utišana zgodovina delavskih lezbičnih barov, subverzivne subkulture, fenomena butch in fem estetike in surovih barskih lezbijk, ki so v obrambo svojih fem zasedale javni teritorij in omogočile razvoj lezbične skupnosti in zavesti. Pomeni predpolitično obliko upora, pionirski preboj v javnost. Seksualna želja žensk postane avtonomna, služi ženskemu užitku, ne pa družini in reprodukciji.

Torej - lezbični ponos ni le mahanje z balončki, enkrat na leto na paradi.

Tatjana Greif