Inflacija dogaja

Inflacija je na letni ravni presegla 3,2 odstotka. Je to posledica uvedbe evra? UMAR pravi, da ne. Prav tako naj ne bi bila kriva visoka gospodarska rast. Krivi so nafta in hrana. In nič naj nas ne skrbi. A vsi ne mislijo enako. Ugotovitve Banke Slovenije so bolj neprijetne. Inflacija naj bi bila strukturna. Kaj je torej res? Ker so napovedi različne, bo pač treba počakati na prihodnost. To pa, če ne drugega, vzbuja nelagodje.

Na inflacijo imamo strašno neprijetne spomine. Še iz rajnke Jugoslavije, pa tudi v Sloveniji, je bila dolga leta ena najbolj zoprnih spremljevalk podjetniških projektov in potrošnje. To, da se vrača, ni ravno motivacijski moment. Ni ravno dosežek, s katerim bi se bilo mogoče hvaliti. A še bolj zaskrbljujoče je, da jesen napoveduje dogodke, ki bi lahko inflacijo še okrepili.

Visoka gospodarska rast je pričakovano sprostila samozavest sindikatov in sprožila zahteve po povišanju plač. Hkrati se zaključujejo pogajanja o plačnem sistemu v javnem sektorju, ki bo gotovo dal močan pospešek sindikalnim zahtevam v gospodarstvu. Policisti bodo dobili več denarja in novinarji tudi. In nihče ga ne bo dobil manj. Menda. Minister Virant je na to še posebej ponosen.

Sliši se super in ljudje bodo navdušeni. Vendar je to uresničevanje zahtev še izpred časov izjemno visoke gospodarske rasti. In ker tako povečani gospodarski rasti kot zvišanju plač v javnem sektorju brez izjem sledijo zahteve po višanju plač v gospodarstvu, je jasno kaj nas čaka. Logično bi bilo sicer, da bi višanje plač v gospodarstvu tistega v javnem sektorju prehitevalo. A kakor koli, dejstvo je, da bo jesen vroča in da jo bodo očitno zaznamovali spopadi med sindikati in vlado.

Vlada se tega seveda zaveda. Tako kot se zaveda tega, da ji zviševanje inflacije ta boj izdatno otežuje. Manevra za popuščanje bo vedno manj. Hkrati je vse skupaj zelo zoprno zaradi dejstva, da je predsednik vlade k samozavesti sindikatov odločilno prispeval z vztrajnim ponavljanjem, da gre Sloveniji odlično in s skoraj vsakodnevnim izpostavljanjem visoke gospodarske rasti.

Zdaj predsednik vlade molči. Mu je žal, da smo prej nekaj tednov poslušali samohvalo in slavospeve vladi? Najbrž ne. To je bilo namreč za pridobivanje javnega mnenja na svojo stran skoraj nujno, čeprav se zdi, da so bili učinki manjši od pričakovanih. A žrtev je bila pač potrebna za prikrivanje težav na ideološkem političnem terenu, za kamufliranje poskusov obvladovanja inštitucij, za spregledovanje primerov suma korupcije in seveda predvsem za odvračanje pozornosti s težav, ki jih vladi prinaša afera Sova.

Obeti torej niso ravno najbolj rožnati. A vroča jesen bo vsekakor prišla in vsi so ves čas vedeli, da se ji ne bo mogoče izogniti. Inflacija jo dela samo še bolj neprijetno. Mogoče celo precej bolj. Kljub vsemu bo kot vedno odločilno kakšni so vzroki za nastalo situacijo.

Kot rečeno, Banka Slovenije opozarja, da gre za strukturni izvor, da za inflacijo niso krive le cene hrane in nafte. Medtem ko UMAR - po drugi strani, trdi, da so za inflacijo odgovorne dvigajoče cene nafte in hrane. Vladni analitiki so prepričani, da nista kriva niti sprejem evra, niti visoka gospodarska rast. No, v zadnjem času se je UMAR kar pogosto zmoti. Če nič drugega, ni napovedal niti izjemne gospodarske rasti, niti dviga inflacije.

Težava, na katero opozarjajo strokovnjaki je, da Slovenija nima več inštrumentov, da bi vplivala na obrestne in tečajne politike. Zato opozarjajo, da bo brzdanje inflacije še težje. Vladi vsekakor ne bo lahko. Smo pa lahko zadovoljni, da imamo novega guvernerja banke Slovenije. Vsaj zaradi opozoril, ki jih bomo v prihodnje deležni.

Jani Sever