Proslavljanje po novem

Predsednik republike se ne bo več udeleževal državnih proslav. Novica je pravzaprav šokantna. Bolj simbolnega protesta si skoraj ni mogoče predstavljati. Še dobro, da ne bo več dolgo predsednik. A kljub temu je vse skupaj zelo zoprno. Predvsem za vlado. In seveda za prihodnjega predsednika republike. Drnovšku je tako ali tako vseeno.

Aleksander Zorn se je potrudil, da bi Drnovšek septembra vendarle govoril na Primorskem. Ampak Drnovšek se je odločil. Na proslave ne bo več hodil. Menda ga je Zorn užalil. No, najbrž ga je užalil še kdo drug. Vendar se je v Drnovškovih besedah Aleksander Zorn, predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave, takoj prepoznal. In sklical tiskovno konferenco.

Argumentov za polemiko mu ni primanjkovalo. Zorn je bil, ko je navajal “neljuba in nevljudna dejstva”, odločen. Odbor za proslave je najbolj pluralno sestavljena inštitucija v državi. Valentina Flander - Drnovškova predstavnica v odboru za državne proslava, se je od osmih sestankov udeležila samo dveh in tudi sam Drnovšek se je od leta 2005 udeležil samo 12 proslav, čeprav jih je bilo kar 21. Kdorkoli iz Drnovškovega kabineta bi moral samo poklicati Zornov odbor kakšen mesec pred proslavo in izraziti predsednikovo željo, da bi govoril na proslavi. In vse bi bilo dogovorjeno. Tako pa je predsednik pač zamudil.

Zornova dejstva so na prvi pogled kar prepričljiva. In vendar. Odbor za proslave je res sestavljen zelo pluralno. Ampak popolno večino v njem ima vladna koalicija in njeni prijatelji. Flandrova morda res ni hodila na sestanke, ampak zato še ni treba kaznovati predsednika države. To da se je predsednik republike v dveh letih udeležil 12 od 21 proslav pa pravzaprav sploh ni tako malo. Zaplet se je konec koncev zgodil zaradi proslave ob Dnevu državnosti in ne zaradi katere koli proslave. Ta pa je samo enkrat na leto.

Zorn pravi, da predsednika republike nikoli ni užalil. Vendar se je vseeno spomnil, da je Drnovšku pred kratkim zabrusil, da je bil predsednik totalitarne države. Kot odgovor na predsednikove misli o obsedenosti s proslavami kot značilnosti totalitarnih sistemov. Beseda pač da besedo in polemika državnega uradnika s predsednikom republike se zavrti do neslutenih razsežnosti.

Vprašanje, ki je ob takšnih primerih vedno prisotno, je - kdo je kriv. Užaljeni predsednik republike ali arogantni državni uradnik. Tudi državni uradnik - predsednik koordinacijskega odbora - je bil namreč užaljen. Globoko. Takšna interpretacija je sicer točna, vendar pove premalo. Zorn z Drnovškom ni polemiziral sam. Tiskovno konferenco je organiziral vladni tiskovni predstavnik, ki je na njej delil fotokopije pisma, ki je bilo poslano Drnovšku. Preko Zorna je s predsednikom republike ponovno polemizirala vlada.

Tudi sicer Aleksander Zorn ni samo državni uradnik - je eden bolj izpostavljenih pomladnikov, prvoborec slovenske osamosvojitve. Človek, ki razume ideološke cilje aktualne oblasti do potankosti. Z njimi je tako rekoč poistoveten. Njegovo veselje ob novici, da Drnovšek ne bo več nastopal na proslavah je bilo tako iskreno, da ga ni mogel skriti. Oziroma ga niti ni hotel.

Sedaj se lahko oblast končno sprosti tudi na tem področju. Vsaj za nekaj časa. Poslej bodo govorniki samo še Janez Janša, France Cukjati in vladni ministri. Proslave bodo lahko tako res vsakič pravilno uporabljan inštrument za prekvašenje misli državljank in državljanov.

Se bo v to sliko lahko vključil tudi prihodnji predsednik?

Jani Sever