Kdo laže?

Zgodba o Sovi je včeraj dobivala pospeške skoraj vsako uro. Reality show slovenske politike, ki ga je začinil še hrvaški predsednik vlade z izjavo o blamaži in največji politični neumnosti. Podobno so priznanje Antona Ropa komentirali tudi njegovi politični konkurenti v Sloveniji. A kaj je Ropu preostalo? Bi lahko molčal? Bi lahko dejal, da zadeve ne bo komentiral? In predvsem - ali je govoril resnico? Oziroma kakšne motive naj bi sploh imel, da bi lagal?

Vse to bi seveda lahko storil. Vendar Anton Rop ni mogel vedeti kaj bo naredila Sova. Oziroma vladna komisija za njen nadzor. Torej se je odločil za priznanje. Ampak Sova je kljub temu poskrbela za presenečenje, ko je njegovo potrditev prisluškovanja že nekaj ur kasneje zanikala. Bizarno. Bivši predsednik vlade je priznal, da je tajna služba v njegovem mandatu prisluškovala premieru sosednje države. Potem pa ga je tajna služba demantirala. Zakaj? Vprašanj je več in so pravzaprav enostavna.

Najprej. Zakaj bi Rop potrdil prisluškovanje, če ga ni bilo? To bi bilo popolnoma noro in ni prav verjetno. Potem. Zakaj bi govoril o tem, da sta se Janša in Sanader pogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu? Logično - zato da bi s sebe vsaj malo opral senco prisluškovanja? A če tega ni bilo, potem je takšna obramba povsem brez smisla. Razen če Rop ni kamikaza, ki za to, da bi očrnil Janšo naredi politični samomor. Tudi to je zelo malo verjetno.

In zakaj potemtakem Sova ne najde dokumenta o prisluhu? Z njim bi bil dokazan sporen postopek bivšega predsednika vlade. Torej bi to moralo biti v interesu sedanje vlade. Možnih odgovorov je več. Da Sova ščiti digniteto države in skriva zoprnije prejšnje oblasti. Ali da je v prisluhih res nekaj tako neprijetnega za sedanjo oblast, da je bolje vse skupaj pokopati.

Obstaja seveda še ena možnost, ki jo zagovarjajo predsednik vlade in njegova stranka. Da je v Sovi obstajala nekakšna paraSova, ki je prisluškovala za zasebne potrebe in svojih ugotovitev ni arhivirala. A če bi to držalo bi bilo Ropovo priznanje prav tako povsem nerazumljivo. Če bi bilo to res - potem bi gotovo molčal, saj bi vedel oziroma upal, da dokazov za prisluhe ni.

Zgodilo se je ravno nasprotno. Tone Rop je samozavestno nastopil pred kamerami in povedal, da je prepričan, da dokumenti o ravnanjih Sove v zvezi s prisluškovanji na Hrvaškem obstajajo. In potem je prišlo presenečenje. Nobenih dokumentov ni. Rop je nato utihnil. Kaj naj reče? Da obstaja še ena možnost razrešitve enigme prisluškovanja Sanaderju. Da je dokumente o prisluhu, zaradi vsebine, iz Sove umaknila sedanja oblast.

A kako to dokazovati? Z objavo prisluha v kakšnem mediju? V SDS so to možnost že anticipirali in opozorili, da nikoli ne bi mogli vedeti ali gre za ponaredek ali ne. Janez Janša se s tem niti ni ukvarjal. Namesto tega je začel govoriti o paraSovi in o tem, da se s Sanaderjem nikoli ni pogovarjal o incidentih.

Afera Sova je v manj kot 24 urah postala prava tragikomedija. Razen Ropa nihče noče priznati, da se je prisluškovalo, hkrati pa se vsi obnašajo kot da je do prisluškovanja prišlo. Nekdo v tej zgodbi debelo laže.

Jani Sever