Komentar - Etbin

Lipiška tragikomedija se je v sklepnem dejanju sprevrgla v kriminalko. Ni mi več prav, a sem del nje. Ne vem po čigavi volji se je zgodilo tako, a zdaj tako pač je. Pred leti, ko mi je bila v njej dodeljena vloga bad guy-a, še ni bilo tako hudo. A zdaj ne gre drugače, svoje vloge moramo odigrati do konca. Ob tem, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi svojo vlogo zato kakorkoli spreminjal ali jo celo poizkušal prikrojiti. Nikakor ne gre za to. Lastna vloga me preveč izčrpava in ni mi več do nje. Po sili razmer sem jo dolžan zgolj odigrati do konca in prav ničesar prestižnega ni v tem. Bo že držalo, da me od nje odvrača preobilica grdih, negativnih likov. A dobra kriminalka naravnost kliče po takem obilju. Pred leti, ko sem vlogo sprejemal, po vsej verjetnosti na to niti pomislil nisem. Zdaj je kar je. Naveličal sem se je. Ne morem več gledati vseh teh Brejcev, Simonitijev, Pirkovićk, Krambergerjev, Djurićev, Peskarjev, Prelovškov, Lutharjev, da o vseh preostalih, bolj pustih in obrobnih vlogah niti ne govorim. Zdaj samo želim, da se vse skupaj čimprej konča. Mogim sem v zadnjih dneh pojamral o tem. Vsi prikimavajo in želijo tako. Da se konča, samo to. Tudi pogostim vprašanjem ne pripisujem prevelikega pomena. Ali ima zgodba kakšen moralni pouk? Je morda predviden sodni epilog? Ne vem, papirji so videti uradni in jih je veliko. Milijonske tožbe so na vidiku. V Kazenskem zakoniku so visoke številke: člen 346, člen 347, denarne kazni in zapor. Vprašanj je veliko. Je scenarij zares dober? Mednarodna zarota dovolj spolitizirana, dovolj spretno zrežirana? Je res tako, da na koncu eden od junakov spizdi v Brazilijo? Tudi, ko me prašujete ali bo vladarica sončne deželice našla izgubljeni čeveljc z visoko peto, je moj odgovor vselej isti. Tudi tistim, ki pravite, da ga niti ne išče več in da ste jo videli kako desno nogo tlači v nekakšen vojaški škorenj, odgovarjam vselej enako: Ne vem! Se vam zdi čudno, da ne vem? Me ne briga! Jaz nisem v tej zgodbi zato, da bi kaj spremenil. Jaz samo igram.

Etbin Tavčar