Komentar - Jelena

Novo leto, nove obljube, novi začetki. Za nekatere študente morda začetek kuharske kariere. Nobena skrivnost namreč več ni, da so se z novim letom občutno podražili študentski boni. Nekateri za par centov, večina za okoli 30% prvotne cene, drugi za 50%, izjeme celo za 100%; pri čemer se dejanska vrednost, velikost ali kakovost obroka ali prijaznost postrežbe niso spremenili.
Podražitve so zajele vsa univerzitetna središča, Ljubljana pa še vedno ostaja najdražja. Če k bonom prištejemo še ostale življenjske stroške, ki so v Ljubljani prav tako višji kot v drugih mestih, kaj kmalu ugotovimo, da bo letošnje leto za marsikaterega študenta gotovo krizno.
Na spletnih portalih in forumih se kot po tekočem traku formirajo skupine, ki študente pozivajo k bojkotu dragih restavracij ali uporu zoper podražitve. Vsekakor je dobro, da se tudi na ta način opozarja na dogajanje, a vprašanje je, če tovrstne akcije dejansko kaj zaležejo. Po besedah prodajalcev bonov, se stanje ni spremenilo. Študentje sicer nergamo, a še vedno se proda lepo število bonov tudi za najdražje restavracije, kljub temu, da na se na spletu podražitvam upira že okoli 10.000 študentov.
Študentje že skozi opozarjamo na nujnost subvencionirane in dostopne zdrave prehrane. Tako iz socialnega kot tudi zdravstvenega vidika. Seveda nikoli ne manjka nasprotnikov, ki trdijo, da država s privilegiji razvaja študente, a vedeti moramo, da prav študentje dolgoročno prispevamo k razvoju in blaginji te iste države. In če k temu dodamo še znano dejstvo o poceni obrokih poslancev v DZ, vidimo, da privilegij morda počasi izgine in ostane le še pravica, ki smo si jo študentje izborili tekom let.
Četudi morda ne gre za to, da si vsi študentje ne bi mogli privoščiti podraženih bonov, pa ne smemo zanemariti bistva: takšna podražitev v prvi vrsti pomeni še dodaten rez med študenti - temi, ki lahko in onimi, ki ne morejo, še dodatno delitev na revne in bogate, ki tako vse bolj vidno posega med študente, skupnost kolegov, kjer so - že pregovorno - vedno prav vsi veljali za tiste “s praznimi denarnicami”. In bojkot dražjih ponudnikov naj bi bil predvsem znak solidarnosti in enakosti med kolegi, nasprotovanje predpostavki, da je za ene tudi menza dovolj dobra, drugi pa lahko posedajo po boljših restavracijah. Pa tudi v teh študent pogosto ni gost kot vsag drug.
Če iščemo krivca, naj bo to tokrat ponudnik - gostinec. Vlada namreč subvencije ni znižala oz. se bo ta celo malenkost dvignila. Številni očitki so padali tudi čez študentsko organizacijo, ki pa na ceno bonov nima neposrednega vpliva.
Da bi združili študente in zastopali njihove interese, pa na ŠOU od včeraj naprej pozivajo tudi k podpisu peticije, ki naj bi posledično pripomogla k višanju subvencij oz. nižjim cenam bonov.

Jelena Štrbac