Komentar - Vladimir

Zamenjava Janeza Markeša je žalostna zgodba, ker vem, kako se človek počuti in mu ni lahko. Po človeški plati ga torej razumem, po profesionalni plati pa nikakor ne. Mislim, da bi moral Markeš odstopiti sam, ne pa da se je pustil zamenjati in je na položaju vztrajal do konca pod firmo, da se bori za neke višje interese. Morda bo delovalo bogokletno, vendarle tu na nek način razumem Laščane. Laščani so kupili Delo za 100 milijonov evrov in so torej kupili medij, zaradi katerega imajo velike probleme, še več, Bošku Šrotu grozi celo zapor! Nekdo je očitno potisnil Boškota Šrota v konflikt z Janezom Janšo, s tem ogrozil njegove ekonomske interese in sedaj mu hoče urejati še uredniško politiko. Če tega spora med Janšo in Šrotom ne bi bilo, bi vsak uresničil svoje interese, eden ekonomske, drugi politične. Lastništvo Laščanom seveda ne daje pravice, da bi se vtikali v konkretno uredniško in novinarsko delo, ampak lastnik vendarle lahko določi generalno linijo časopisa. Laščanom pa seveda zamerim, da Markeša niso zamenjali po že zgodovinskem Vročem stolu, kjer je grobo zlorabil gostoljubje nacionalne televizije in prišel v tujo hišo obračunavat s tistim, ki mu je postavil ogledalo, zato je pokazal veliko stopnjo netolerantnosti in nekulturnosti do gostitelja. Prav Darijanu Koširju naj bi dejal, da gre zdaj na TV uničit Voduška. Ljubim izdajalce, sovražim izdajo.

Pa pustimo to ob strani, nenazadnje ima Markeš pravico, da spreminja svoja stališča. Sam nikoli nisem delal kompromisov. Če se moja gledanja na probleme niso ujemala z ekipo, v kateri sem delal, sem poiskal okolje, v katerem je bilo omogočeno profesionalno delo v skladu z mojimi lastnimi prepričanji in profesionalnimi kriteriji. Vendarle ne živimo v socializmu in vsak medij ima nekega lastnika, ki ima svoje poglede na zadeve, in če se razumemo OK, če ne se poslovimo kot prijatelji, ki pač gledajo na zadeve različno, nič tragičnega. Na to se bomo morali navaditi in v demokratičnem svetu se ve, da so nekateri mediji vsaj komentatorsko naklonjeni tej ali drugi politični liniji. To pa ne pomeni, da niso kredibilni, in da ne poročajo o dejstvih po obrtniških kriterijih. Gre za to, da je mogoče iz komentarjev razbrati takšno ali drugačno usmerjenost časopisa. To pa ne pomeni, da nek časopis ni kvaliteten, ampak ga pač kupujejo bralci, ki hočejo prebrati določeno stališče, in ki gledajo podobno na zadeve in želijo potrditev za svoja stališča. In če nočeš za nekoga delati, pač ne delaš in poiščeš svojo priložnost. Tako preprosto je to.

Vladimir Vodušek

(Opomba uredništva: Po hudih kritikah v komentarjih smo besedilo opremili z vejicami.)