OBAMA BREZ DRAME
Prisegel je Barack Hussein Obama. Predsedniško prisego je kljub hladnemu vremenu na ulicah Washingtona spremljalo več kot milijon ljudi. Po besedah črnskih komentatorjev, je dogodek spominjal na afroameriško verzijo romanja v Meko.

IZRAEL
Posledice izraelskega državnega terorizma postajajo jasne v vseh svojih razsežnostih. Izraelska propaganda, ki je trdila, da vojska napada le pripadnike Hamasa, civilistov pa ne, je trčila ob realnost razdejanja Gaze. Agresija je bila v resnici kolektivna kazen za prebivalstvo, ki je na volitvah podprlo napačno gibanje, strah pred Hamasovimi pasjimi bombicami pa le slab izgovor.
Zahodni novinarji, ki so dobili dovoljenje za vstop, so šokirani in težko najdejo metafore za opis stanja. Popolno uničenje spominja na posledice močnega potresa, ne na vojno. Nekateri primerjajo Gazo s površino meseca ali s prizori uničenja po jedrski apokalipsi.

Poleg najmanj 1300 ubitih in 5500 ranjenih je popolnoma uničenih vsaj 5000 hiš, 20.000 jih je poškodovanih, javne infrastrukture praktično ni več. Uničeni so narodna banka, parlament, vladna poslopja, sodišče, mošeje, 25 šol, nekaj bolnic, 20 rešilnih vozil, 1500 tovarn in delavnic, poškodovano je kanalizacijsko, vodno in električno omrežje. Uničene je tudi 80% kmetijske infrastrukture in večina pridelkov. Deli Gaze so zbombandirani do te mere, da prebivalci ne najdejo več svojih ulic, še manj nekdanjih prebivališč. Pripadniki izraelske kopenske vojske so na ruševinah pustili množico grafitov s fašističnimi sporočili.
Izrael je v Gazi uporabil podobno taktiko kot v Libanonu, saj je v zadnjih dnevih pred premirjem napade še zaostril. Enostransko premirje je najverjetneje posledica poziva ekipe Baracka Obame, naj pred predsedniško prisego napade prekinejo in se umaknejo iz Gaze.
S strani izraelskega političnega in vojaškega vodstva prihajajo sporočila, da je obnovitev vojaških operacij le vprašanje časa. Vodja Likuda, Benjamin Netanjahu pravi, da je Hamas doživel močan udarec, vendar delo ni zaključeno.

Medtem ko evropski in arabski voditelji pozirajo z Olmertom in se prijateljsko trepljajo, prebivalci Gaze žalujejo za mrtvimi. Berlusconi se je v Jeruzalemu celo pohvalil, da je prav on tisti, ki je ostale evropske voditelje prepričal, da uvrstijo Hamas na listo terorističnih organizacij, Izraelu pa bi omogočil tudi polnopravno članstvo v Evropski uniji.
Izraelska zunanja ministrica je veliko število žrtev opisala kot normalno posledico okoliščin, torej boja proti teroristom. Slabe vesti nima, čeprav je med pobitimi preko 400 otrok. Mednarodne organizacije za človekove pravice proti Izraelu pripravljajo množico tožb, zbirajo fotografske dokaze in pričanja prebivalcev. Te bodo predložili Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu in nacionalnim sodiščem evropskih držav. Izraelski generalni tožilec zato opozarja visoke oficirje in politike, naj ne potujejo v države, kjer se vlagajo tožbe, pred potovanji naj se posvetujejo z njegovim uradom. Zaradi bojazni pred morebitnimi tožbami je na nitki visel tudi obisk izraelske zunanje ministrice v Bruslju. Odnosi med Izraelom in Belgijo so precej hladni, saj tam poteka sodni postopek proti bivšemu premieru Arielu Šaronu zaradi vojnih zločinov.
Na dan prihaja tudi vloga Fataha in predsednika Abasa. Njihovi pripadniki so v času napadov na Gazo vohunili za Hamasom in izraelski vojski sporočali lokacije visokih pripadnikov te organizacije.

VODI SMRTI NA FILIPINIH
Po poročilih humanitarnih organizacij je bilo na Filipinih od leta 2001, ko je na predsedniško mesto prišla Gloria Arroyo, ubitih 900 in izginulih 200 ljudi. V glavnem gre za kmečke voditelje, ekologe in študentske aktiviste. Predstavniki Združenih narodov za večino pobojev krivijo pripadnike vojske. Policija jim statira, saj primerov ne preiskuje, ne dela obdukcij ali zaslišuje osumljencev in prič. Predsednica Arroyo pravi, da gre za boj proti maoistični gverili, legalne politične stranke in organizacije so le krinka za maoistične upornike. Vojska trdi, da je večina ubojev posledica sporov med različnimi komunističnimi skupinami in znotraj njih. Sama je le priročen grešni kozel. Predsednica dogajanja javno ne komentira, vojska zanika kakršnokoli delovanje, proti eksekutorjem ne potekajo sodni postopki, za umore aktivistov nihče ni kaznovan.

DOLGA, A POČASNA ROKA PRAVICE
Sodišče Združenih narodov za Kambodžo bo začelo s prvim sodnim postopkom proti enemu izmed vodij Rdečih Kmerov. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Tožilstvo pravi, da z njim dobro sodelujejo, o zločinih je pripravljen pričati pred sodiščem. Gre za poveljnika zloglasnega zapora S-21, kjer je bilo sistematično mučenih 15.000 ljudi. Preživeli so bili poslani na polja smrti, torej na usmrtitev. V času vladavine Rdečih Kmerov konec 70ih je umrlo in bilo pobitih okoli dva milijona ljudi, skoraj 1/5 prebivalstva. Poleg brutalnega režima Rdečih Kmerov, katerih ideologija je temeljila na radikalni verziji agrarnega maoizma, je državo prizadela še lakota in sankcije mednarodne skupnosti, ki ni dovoljevala niti uvoza zdravil. Rdeče Kmere so premagali Severni Vietnamci. Prav ti so prebivalstvu, kljub lastni revščini, edini nudili humanitarno pomoč.
Nagrajeni dokumentarec: John Pilger: Year Zero (The Silent Death of Cambodia)

RUSKI ATENTATI
V Moskvi je bil na ulici ustreljen odvetnik za človekove pravice in novinarka, ki ga je spremljala. Gre za nov umor v seriji atentatov na ljudi, ki so povezani s čečensko vojno in njenimi posledicami. Septembra je bil na semaforju sredi prometne konice ubit pripadnik pomembne čečenske družine.
Odvetnik Merkelov je zagovarjal številne žrtve vojne v Čečeniji. V zadnjem primeru je vložil pritožbo na predčasno izpustitev ruskega oficirja, obsojenega za uboj čečenske najstnice leta 2000. V Čečeniji so za to potekale demonstracije. Tuje organizacije za človekove pravice pozivajo ruske oblasti, da se bolj aktivno lotijo preprečevanja politično motiviranih atentatov.

Jura Štok