Matematičarke ♥

*

Okoli leta 212 pr. n. š. Starec se sklanja nad tlemi in nekaj zarisuje s palico. Okoli se meša vreščanje someščanov in vojakov. Prišli so iz Rima, prišli so zavzeti mesto, izropali bodo domove in odpeljali ujetnike. Starca to ne zmoti, bulji v tla, kdaj si pogladi brado, popravi togo in kaj doriše v pesek. Nato predenj stopijo težki sandali, točno na njegovo risbo. “Pojdi z mano!” mu zaukaže vojak. Starec se vzravna in, ne da bi ocenil okolico, vzkipi: “Hej, človek, ne po krogih!” Vojak ostrmi, malo počaka, nakar stisne sulico v roki in starcu prebode prsni koš. Kako naj bi vedel, da je zaklal enega najprodornejših med največjimi od najboljših matematikov, kar jih bo ugledal čas? Seveda tudi ni mogel vedeti, da bo moralo miniti še skoraj dva tisoč let, preden bo Isaac Newton razvil do konca, kar je Arhimed iz Sirakuz že zatipal, in osnoval moderno matematično analizo. Morda pa je v tistem trenutku, ko je starec zavriskal in sta se pogledala, vojak zasumil, zakaj se Arhimed v resnici ni nikoli ne poročil ne imel otrok. Ker je bil morda ženska, zato. A kdo bi vedel, nesrečni vojak že ne.

*

Leta 370. Teon Aleksandrijski prisostvuje rojstvu svojega otroka in je lahko gotov; rodila se mu je hči. Kljub nasprotovanju družbe sklene, da bo otroku pomagal doseči enako visoki postavi tako telesa kot duha. Je en največjih modrijanov v mestu in želi si vzgojiti perfektnega človeka. Punčico svojega očesa od rojstva naprej namaka v svetove znanosti, filozofske misli in govorniških veščin. Dekle zrase z redno telovadbo v postavno in krepko žensko, ki ugrabi pozornost, kjerkoli se pojavi. Skladnost njenih oblin in okončin se lahko meri samo z bistrostjo njenega uma, s katerim navdušuje slepe poslušalce od daleč. Med učenci so tudi krščanski škofje, ki jim ni dosti mar, da je poganka. Ko pa se postara in jo zapusti milina telesa, se vodilni kristjani obrnejo proti njej in jo dajo brutalno umoriti. Za sabo pusti ime: Hipati, prva velika matematičarka. Njeno življenje pozneje upodobi Charles Kingsley v romanu Hypatia. To knjigo je treba prebrati.

*

Leta 1776. Bogatima Parižanoma Germain se rodi hči. Dasta ji ime Sofija. Kako ustrezno! V času boja za ameriško neodvisnost je tudi v Franciji čutiti napetost, ki bo kmalu izbruhnila v revolucijo. Ko je Sofiji 13 let, preživi večino časa doma v knjižnici na varnem pred izgredi z ulic. Njeni sestri se bosta kmalu poročili, ona pa naleti na knjigo o življenju Arhimeda iz Sirakuz in se zaljubi, srce odda matematiki. Nikoli se ne bo ne poročila ne imela otroka. Starša temu seveda nasprotujeta. A kaj v resnici moreta. Povesta ji, da se ukvarjanje z matematiko ne spodobi za žensko in da naj ga opusti. A Sofija hodi ponoči iz sobe v soj sveč in učbenikov. Starše močneje vznejevolji, da ji poskrijejo sveče in obleko, ko jo enkrat spravijo v posteljo. Ampak dekle se ogrne v posteljnino in zakuri poskrit vosek. Njeno srce bije samo še za matematiko. Starša se naposled vdata, Sofija pa postane največja matematičarka do svojega časa. Enakovredno se meri s kolegi velikani, kot so Lagrange, Legendre in Gauss.

*

Okoli leta 1850. Gostujmo Saša Dolenca in zapis: “Ne more biti matematik, kdor ni po duši poet”.

*

Danes ima Mateja Jamnik 34 let, diplomirala je iz matematike, doktorirala iz računalniških ved in poučuje na univerzi v Cambridgeu. Je mati dveh deklic, ki jih vzgaja z možem Angležem. Raje bi videla, da bi rasli gor v kvalitetnejšem okolju domače Slovenije. A kljub temu, da je ena največjih strokovnjakinj s področja umetne inteligence, se sprašujemo, kdo bi jo zaposlil tu, kjer ima priznano samo srednjo šolo?