Rešitelj v Murini obleki

V primeru Mure po mnenju poslanca SDS Andreja Vizjaka ni še vse prepozno, zato predlaga dve poti reševanja problematike. Vsi odgovorni naj se uskladijo o tem, kakšna bo Mura v prihodnje, vzporedno pa naj se prioritetno aktivirajo in pospešijo vsi razvojni projekti, ki lahko zagotovijo nova delovna mesta v tem delu Slovenije. Lastniki in upniki bi morali na predlog uprave uskladiti potreben poslovni model za prihodnje obdobje, na podlagi modela pa prilagoditi finančno in kadrovsko sanacijo, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Vizjak.

Vizjakov uvod o Muri:

“Ne gojim iluzije, da bo Mura lahko dolgoročno preživela s tako velikim številom zaposlenih,” je povedal. Gotovo bo po njegovi oceni tudi na podlagi prestrukturiranja treba narediti mehki kadrovski načrt sanacije, kako in kam z ljudmi, za katere se trajno ne da zagotovi dela. Za te pa Pomurje potrebuje jasne razvojne projekte, je dejal. Pojasnil je, da je nekaj teh v preteklosti že pripravila vlada, npr. gospodarsko logistični center Oko, v rebalansu proračuna pa je videti, da se na tem področju drastično zmanjšujejo sredstva. Razmere, ki so nastopile v Muri, po Vizjakovi oceni na nek način ilustrirajo preveč brezbrižen odnos vseh, še posebej lastnikov, žal pa tudi države.

Poslanec SDS v Murini obleki in z Murino kravato odgovarja:

Mura je izjemen gospodarski subjekt, ne le zaradi tega, ker je največje tekstilno podjetje v Evropi, temveč zato, ker se nahaja v izredno socialno in razvojno občutljivem delu Slovenije, je navedel in dodal, da se na tem območju že vrsto let ubadajo tako z razvojnimi kot socialnimi problemi. “Zato mora država imeti do teh podjetij in vseh okoliščin, povezanih z delovanjem takih podjetij, občutljiv pristop ter preudarno in aktivno vlogo,” je dejal. Ocenil je, da je stečaj Mure najslabši izhod in se vprašal, kaj pomeni kontroliran stečaj, ki se ga v primeru Mure omenja. Če ni znano, kaj so končne razmere, potem po njegovem mnenju ne more biti kontroliranega stečaja.

Spomnil je, da je Mura že v letih od 2002 do 2004 dobila državno pomoč za prestrukturiranje. Leta 2004 je bila na podlagi sprejetega programa prestrukturiranja odobrena visoka državna pomoč. Program prestrukturiranja je bil po Vizjakovi oceni razmeroma ohlapno napisan, še posebej v delu poslovnega modela oziroma programa. Sicer je Mura v preteklih štirih, petih letih udejanjala precej določb tega programa, še posebej kadrovski del, bistveno premalo pa je naredila na področju razvoja lastnih blagovnih znamk oz. razvoja dejavnosti z večjo dodano vrednostjo. Ob koncu je Vizjak povedal, kaj bi v primeru Mure naredila bivša vlada. “Mi bi nemudoma z upravo začeli usklajevati poslovni model,” je dejal. Dogovorili bi se, kaj bo jutri z Muro, kakšna bo nova Mura, koliko zaposlenih, katere programe in na kakšen način. Iz tega bi izpeljali, koliko denarja je za to potrebnega in s kakšnim številom zaposlenih se da to delati, je še povedal.

Denis Sarkić