Komentar - Božo

Aprila letos se je po Rožniku potikal radovedni mlajši medved, ki je kmalu dobil ime Rožnik. Posebna intervencijska skupina ga je uspavala in mu nataknila satelitsko telemetrično ovratnico. Odpeljali so ga v širne Snežniške gozdove in nato spremljali preko oddajnika na ovratnici.

Kosmatinec je bil očitno popotniške narave, ker jo je mahnil proti Avstriji odkoder so zaznali tudi njegovo zadnje gibanje. V Avstriji je oddajanje prenehalo in kmalu nato so domačini v potoku pri Solčavi zagledali grozljiv prizor. Našli so odrto medvedje truplo brez glave in šap. Zločinska krogla je, to je sedaj tudi uradno potrjeno, pokončala medveda Rožnika. Gnusno dejanje kaže, da na tem svetu obstajajo morilci, ki so sposobni izvajati tudi takšne grozote.

V času, ko si povsod po svetu in še posebej v Evropi trudijo obnoviti vse kar so v naravi nekoč uničili in ponovno naseliti tudi v preteklosti zatrte zveri najdemo ljudi, ki z neresničnimi trditvami in demagoškimi slogani skušajo med ljudmi zasejati predvsem strah pred zvermi z znano metodo, ki lahko izzove tudi pobijanje ljudi, naščuvati javno mnenje proti obstoju velikih zveri in omogočiti njihovo uničenje. Take trditve in natolcevanja, kažejo predvsem kako površna in polovična izobrazba uspe ljudi odtujiti naravi ne da bi jih približala kulturi. Očitno je tovrstna primitivnost z masakrom nad medvedom Rožnikom doživela svoj veliki triumf. Človek naj bi se bal medveda. Ta primer kaže, da se mora predvsem žival bati človeka. Ohranitev medveda kakor tudi ostale narave ni odvisna samo od zakonodaje, temveč predvsem od pripravljenosti ali nasprotovanja ljudi. Zato pozivam vse, ki karkoli vejo o tem zavrženem dejanju, da pomagajo pristojnim preiskovalcem tako v Sloveniji in Avstriji, čim prej odkriti povzročitelja ali povzročitelje te lovske grozote.

V kolikor preiskava v doglednem času ne bo uspešna bomo gotovo organizirali javno manifestacijo zato, da se pristojne odločno opozori na učinkovitejše iskanje krivolovca z namenom, da se taka dejanja v bodoče ne bi ponovila.

Božo Flajšman