Spomenka vrača Janezu

G. Janez Janša se je odzval na moje mnenje, objavljeno na POP TV, z novimi sprenevedanji in polresnicami, ki so - po ljudskem reklu - cele laži. Taka laž je že v samem naslovu in v prvem stavku članka! Nikoli nisem zmanjševala Golobičeve krivde, nasprotno, javno sem povedala svoje mnenje, da bi moral odstopiti kot član vlade in minister, nadalje, da si politiki ne morejo sami med seboj dajati druge priložnosti oziroma odpustka za moralne ali politične delikte, ker je to izključno stvar, pravica volivcev (na naslednjih volitvah!), itd. Torej Janša spet seje neresnice. Res pa je, da sem rekla, da je priznanje laži neko moralno dejanje - v nasprotju z Janezom Janša, ki nikoli ni položil ne finančnega ne moralnega računa o (pre)prodaji orožja. Tega Janša do danes ni storil. In tudi danes ne! Pa bi moral! Saj tedaj, ko je potekala (pre)prodaja orožja, ni bil nek anonimni privatnik, temveč minister za obrambo! Njegova dejanja so zadevala našo državo kot državo! Kot član vlade je vsak čas in vedno odgovor svojim državljan - dolžan! Zato moje spor z njim ni kakšna zasebna, privatna zadeva, ampak zahteva državljanke do funkcionarja države, da se obnaša odgovorno!

Dejstvo je, da Janša ne le javnosti, tudi v parlamentu nikoli ni odgovoril na 27 vprašanj, ki jih je nanj naslovila poslanska skupina ZLSD, v njenem imenu poslanec g. Jože Jagodnik. Ali je odgovoril na ta vprašanja pred komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb? Ne vemo(o). Res poročilo te komisije nosi oznako tajnosti, ki še ni bila preklicana - tudi za časa vlade Janeza Janša ne! Zakaj ne? Koga in pred kom ščiti ta »tajnost«! Perverznost je v tem, naj poudarim, da je bil Janez Janša član tedanje Vlade, minister za obrambo! Da je njegovo delovanje - preprodaja orožja - šlo na račun verodostojnosti slovenske države kot take! Če je bila taka tajnost v času embarga o prodaji orožja razumljiva oziroma morda celo potrebna, je danes to brezpredmetno. Ta »tajnost« ščiti le tiste, ki so v trgovino z orožjem vpleteni in to - pred domačo javnostjo! Saj dokumenti o prodaji orožja morajo biti tam, kjer je bilo kupljeno, in tam, kamor je bilo prodano - »tujina« torej za (pre)prodajo orožja ve! - Kakor koli že, dejstvo je, da noben dinar, marka ali dolar ni bil kot prihodek zaveden v noben državni proračun. Tega denarja preprosto ni!

Res je bilo neskončno veliko sej raznih komisij in res ni nobena kazenska ovadba proti Janši prišla do sodnega procesa. Vprašanje je, zakaj! Premalo dokazov? (Danes je zadeva seveda v kazenskem smislu zastarala!) Verjamem, da bomo nekoč izvedeli tudi to! Ker najbrž vzrok ni samo ta, da vpleteni v trgovino z orožjem nočejo pričati! - Zakaj ne? Zaradi lastne vpletenosti? Zaradi nove »zaveze molčečnosti«? Zaradi strahu pred grožnjami, ki jih vsi, ki se s temi vprašanji ukvarjamo, dobivamo posredno ali neposredno? Ob tem je pravi cinizem, da se Janša »hvali«, kako nobena raziskovalna komisija ni zbrala niti toliko dokazov, da bi ga iz priče prekvalificirala v preiskovanca!

Janšev način mojstrskega manipuliranja z dejstvi je prav na tej točki jasno razviden. Pravi: »Trditev, da nikoli nisem polagal računov, je torej več kot lažna.« Nisem trdila, da ni polagal računov (nedoločen čas glagola polagati), ampak, da ga javnosti ni položil! (dovršna oblika glagola polagati.) Lahko da je na tej ali oni komisiji govoril in govoril, toda računa - ne finančnega ne moralnega - ni položil pred javnostjo in ne pred državo: kot rečeno, v proračunu ni zavedena nobena vsota od preprodaje orožja.

Janša nadalje navaja svoje zasluge pri vzpostavitvi slovenske vojske. Toda vprašanje (pre)prodaje orožja je kasnejšega datuma, predvsem pa ne gre za lastno oborožitev Slovenije, ampak za prodajo orožja naprej, na Hrvaško in Bosno! (Spet drobna sprememba v predmetu polemike, pa teče vse lepo naprej…!) Nikoli nisem problematizirala Janševih zaslug za ustanovitev in oborožitev slovenske vojske - nasprotno, vedno znova mu jih priznam - toda preprodaja orožja nima nobene zveze z našo osamosvojitveno vojno! Janša to bolje ve od mene! Torej spet neresnica oziroma laž! Kakor je zavajanje tudi njegovo pritoževanje, da »smo se morali več kot desetletje zagovarjati tisti, ki smo v usodnem času postavljali na noge obrambo osamosvojitve«. Ne, za to se niste in zato se vam ni bilo treba zagovarjati, pač pa za (pre)prodajo orožja. To sta dve stvari! Sama ves čas sprašujem samo o tem, o (pre)prodaji orožja!

Polresnica - cela laž - je tudi njegovo pogrevanje, vedno znova, krivde Milana Kučana, tedanjega predsednika Predsedstva. RS (ki je imelo pet članov, od katerih sta bila dr. Dušan Plut in Ivan Oman Demosovca!) za razoroževanje teritorialne obrambe maja 1990. Verjamem, da je Predsedstvo reagiralo takoj, ko se je prepričalo, da za razorožitev dejansko gre. Če bi Predsedstvo res hotelo razorožiti teritorialno obrambo (TO), ukaza, naj TO orožja ne izroča oziroma naj ne dovoli odvoza, sploh ne bi bilo izdalo!

Vendar se Janša tokrat ne zadovolji le z zahtevo po lustraciji, ki jo je hotel uveljaviti pred leti, zdaj bi Kučana (tudi vse člane predsedstva?) in tiste, ki naj bi z javno peticijo »nasprotovali nastanku Slovenske vojske«, postavil kar na sodišče pod obtožbo, da so »zagrešili veleizdajo slovenskega naroda v novejšem času«! Še v prejšnjem režimu smo (lahko) podpisovali razne peticije - tudi v obrambo Janeza Janše! Očitno je, da je Janša izgubil vsako distanco do lastnih fobij in maščevalnosti! Pri tem se, kot običajno, poslužuje polresnic. Recimo tudi prav v zvezi z Deklaracijo za mir, katere podpisniki naj bi bili obtoženi veleizdaje! Deklaracijo so predlagali mirovniki, med njimi recimo Marko Hren, eden vidnih članov - Bavčarjevega - Odbora za varstvo človekovih pravic, podpisovali pa predvsem levo oziroma levosredinsko usmerjeni politiki in drugi državljani. Janša - da bi jo čim bolj diskreditiral - jo v svojih knjigah in tudi sicer samovoljno označuje kot deklaracijo za hitro enostransko razorožitev Slovenije oziroma kot deklaracijo proti slovenski vojski! Kar je spet eden njegovih »izumov«!

Ta deklaracija, dejansko imenovana Deklaracija za mir (!), je apelirala na zaustavitev oboroževanja v Sloveniji in Jugoslaviji, ob čemer je predvidevala predhodno obdobje do popolne demilitarizacije, itd. Demosovci smo jo tedaj ocenjevali negativno, toda iz časovne distance lahko ugotovimo tudi to: ne le, da je apelirala za mir(!), ki je bil tedaj ogrožen na vsem Balkanu(!) - prav ta Deklaracija nam je dejansko pridobila nekaj nujno potrebnega časa za lastno vojaško usposobitev, saj je JLA zavajala, da Slovenci svoje vojske ne bomo formirali… Vendar Janševi politiki taki premisleki ne koristijo, zato kot »namazan« ponavlja vedno ene in iste polresnice - cele laži.

Janša mi očita, da sem »vodila kampanjo« za njegovo odstavitev z ministrskega položaja. Enako kot ostali državljani sem bila presenečena in presunjena, ko sem slišala za nezaslišani incident v Depali vasi! Da bi vodila kampanjo za njegovo odstavitev - to preprosto ne drži in je mogoče preveriti tako v medijih kot v parlamentarni razpravi, kjer mene ni bilo več in kjer je dejansko tekla diskusija o njegovi odgovornosti za dogodek v Depali vasi. Sem se pa globoko strinjala, da mora oditi s položaja ministra za obrambo! Nadalje mi Janša očita, da sem »postala eden osrednjih stebrov inteligence, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev«. Kakšna sredstva pa imam sama na razpolago? Samo svojo besedo, nič drugega! Nimam »rambotov«, ki bi gledali kakšnega smolnikarja, kako buta s svojo glavo ob deblo hruške, nimam nobenih dokumentov, ki bi jih odkrivala ali skrivala, in ne pajdašev, ki bi se zaradi svojih »napak« ali »napak« koga drugega zavijali v molk, ko bi bilo treba povedati, kaj je bilo s preprodajo orožja… Tudi nimam »civilnih iniciativ«, ki bi pisale in tudi sama ne pišem kakšnih anonimk z obtožbami in lažmi - jih pa sama dobivam. Vse, kar imam, je moja beseda. Nič ne skrivam; povem, kar mislim - z osebnim tveganjem, tudi in predvsem s tveganjem, da se morda motim.. Nekateri moje pisanje sprejemajo, drugi ga odklanjajo - in to je povsem normalno v demokratični družbi!

Potem pa so Janši popustile vse zavore in se je spustil še nižje! Očita mi, da sem - med drugimi - za svoje pisanje bogato nagrajena. Bogato nagrajena? Imam v lasti kakšno podjetje, novo hišo, novo stanovanje, drage avtomobile, mastne nagrade za članstvo v kakšnem nadzornem ali kdo ve kašnem svetu, ali kopico delnic? Nimam. V nos mu gre državno odlikovanje, ki sem ga dobila - sam pa ga je dobil pred šestnajstimi leti, pa ga je naknadno (skupaj z drugimi odlikovanci) zavrnil - ker pač ne zna razločevati med funkcionarjem države (predsednik Republike) in konkretno osebo (Kučan). Odlikovanje mu je podelil predsednik države - ki je bil po volji volivcev tedaj pač - Milan Kučan.

No, pa se je spustil še globlje: očita mi upokojitev po zakonu o poslancih, pozabil pa je povedati, da je bil ta zakon sprejet tedaj, ko je bil sam član Vlade; če bi bil on sam oziroma Vlada zoper tak zakon, ne bi mogel biti izglasovan. Potem pa privleče še demagoški argument, ki vedno najbolj zaleže, namreč da so morale tedaj, ko sem se sama upokojila, vrstnice iz moje generacije za tekočimi trakovi in računalniškimi ekrani delati še naprej… Pa prav to ne drži: moje sošolke iz osnovne šole, ki torej niso študirale, in so šle takoj v službe (torej tiste za tekočimi trakovi…), so večinoma šle v pokoj s petdesetimi leti, celo pred menoj - ker je bilo to po nekdanji zakonodaji mogoče. Zato zaradi svoje upokojitve nisem imela moralnih dilem. Moje, najino premoženje s soprogom je preverljivo enako kot pred osamosvojitvijo; svojo hišo sva zgradila s krediti še v socializmu, leta 1990 sva imela - zaradi moje službe v parlamentu - vsak svoj avtomobil, on Opel Astro, sama pa Zastava Jugo, ko sem šla iz praktične politike, sem svojega »jugota« prodala, in zdaj imava enega, štiri leta starega clia. In seveda nekaj sto knjig več.

In potem se Janša spusti še globlje: očita mi, da mi »uvela dama rumenega tiska« organizira »bleščeč naslov izbranke leta«! Ne vem, koga je pri tem Janša mislil z »uvelo damo rumenega tiska«? Najbrž ima ta gospa ime in priimek? Če gre za go. Bernardo Jeklin, moram povedati, da ima ta dama več zaslug za svobodo novinarskega pisanja, kot bi si Janša sploh lahko mislil. Vsekakor pa ta gospa nikoli zame ni organizirala bleščečega naslova izbranke leta. Če pa ima Janša v mislih priznanje SEEMO, je to mednarodna organizacija piscev in urednikov medijev - to priznanje pa sem dobila, ampak ga. Jeklinova pri tej odločitvi ni imela nobenega vpliva.

Janša pravi, da mu tisti, ki da me bolje poznajo od njega samega, govorijo, da se ne splača prepirat z mano. Res ne - dokler sam ne bo položil finančnega in moralnega obračuna za (pre)prodajo orožja! In dokler bo kar naprej z avtoritarno politično metodologijo posegal v politiko in histeriziral z njo vso javnost, in dokler bo s polresnicami - celimi lažmi zavajal, da ne rečem zastrupljal družbeno atmosfero - se bom oglašala. Ker ne bom, ne morem odnehati. Ravnam se pač po svoji vesti - to je tudi edino, kar dejansko imam na »razpolago« in po čemer izbiram »sredstva za dosego svojega cilja«: da bi postali normalna demokratična družba, ki ravna po moralnih kriterijih! Nobenih drugih »političnih ciljev« nimam - ne v zvezi z levico ne z desnico! Za to se poslužujem samo pravice do javne besede in svoja spoznanja objavljam. Se pravi: dajem svoja stališča v kritično presojo javnosti. Ne »hranim« se ne s sovraštvom ne s prepiri, kvečjemu s svojo naivnostjo, da je mogoče kaj spremeniti ali celo komu dopovedati, da so njegove metode političnega boja zgrešene, škodljive, sovražne do vseh, ki mislijo drugače!