Komentar - Rado

Država polagoma gnije

Pojasnimo že na začetku. Ta komentar ne izhaja iz nikakršne politične podstati ali ideološkega naboja. Še več, prav nič kaj dosti se mi ne zdi pomembno iskati mašila s katerimi bi polnil aktualno debato o moralnem imperativu v politiki,. Zato bo vse izrečeno, zgolj v domeni paralakse vprašanja institucionalne ureditve te države. Zadnje dni namreč spremljamo bizarno politično mrcvarjenje predsednika Zares, debate o morali politikov in vprašanja o kongruenci političnega diskurza v javni sferi. Prave poante, ki bi morala priplavati na dan pa od nikoder. Namreč, koga briga ali politik laže ali ne. Imamo morda politiko zato, da postavljamo moralni vzvod družbi? Res? So to morda ajatole? Mar nimamo politike zato, da upravlja z državo? Ob tej priložnosti bi se zato morali vprašati dve drugi vprašanji. Prvič, zakaj nimamo zakona, ki bi od udeležencev na političnem trgu zahteval jasno pojasnitev kaj je vir njihovega premoženja in na kakšen način so ga pridobili? S tem bi odpadlo moraliziranje o tem kakšen avto vozi kateri politik in kavarniško ugibanje o tem »kdo je kradel in kako«. In drugič, zakaj se ne sprašuje kdaj se bo zakonsko preprečilo prepletanje političnega in ekonomskega trga, tako, da aktualni politiki sprejmejo konkurenčno klavzulo po kateri ne morejo izkazovati nobene oblike interesa na ekonomskem trgu. Edino to je način, da se ne bomo več spraševali ali je moralno, da je minister, ki je v prostem času tudi podjetnik - patriot, zlorabljal svoj položaj. Zgodbe o vzdržnosti politika pred skušnjavo oblasti za oba omenjena ukrepa pač niso noben substitut.

Rado Pezdir, ekonomist