Do konca na glas III.

Channel Four je z dokumentarcem Pump up the Volume naredil iskren a meni mogoče rahlo ˝pomanjkljiv˝ pregled nastajanja in zgodovine House glasbe in celotnega fenomena povezanega z njo. A ne glede na to, je dokumentarec odličen, zelo informativen in zabaven.

In kaj me je zmotilo? V tem tretjem delu sem sam pričakoval pokritje celotnega razvoja, ki bi bilo bolj usmerjeno v razvoj naprej, mogoče v sam zvok in smernice, ki bi nas moral popeljati tudi v Francijo in Italijo, vendar ostanejo kar v Veliki Britaniji. Omenijo sicer razvoj Break Beata in Drum and Bassa, kot veji, ki sta nastali na podlagi tega, vendar vse preveč poudarjajo komercialni pomen te glasbe…

To se pa nekako ne sklada z miselnostjo tistih, ki ustvarjajo, temveč z miselnostjo tistih, ki to pač usmerjajo v bolj ˝poslovne˝ vode. Eden takih je recimo prikazani Pete Tong.
Ampak, kot rečeno, dokumentarec je zelo dober vpogled v zgodovino in fenomen te glasbene zvrsti.

Pa naj zaključim z besedami Carla Coxa, Armanda Van Heldna, Derricka Maya in drugih, ki to glasbo ustvarjajo z ideologijo in kot je tudi prav, zaradi umetnosti same:

House is a feeling. And if you don´t get that feeling, it can´t be House.
˝House glasba je ˝občutek˝. In če je ne ˝začutiš˝, potem to ni House.˝
It is about bringing emotions out of people. Making them feel great.
˝Gre za vzbujanje občutkov pri ljudeh. Naj se počutijo dobro.˝
People have been dancing to tribal rhythm for 40.000 years, and probably more, and it is not about to stop.
Človek pleše na ˝plemenski˝ ritem že več kot 40.000 let, ali verjetno še več. In sigurno se ne bo ustavil.
It is just… let it all out, let it go, BE FREE, that is what House is all about.
To je… sprosti se, spusti, BODI SVOBODEN… To je tisto, kar je smisel Housa.

So let there be House.

Vir:Google Video, avtor: jploveparade

Denis H.