Ultra afera

Zares neprijetno. Gregor Golobič je solastnik Ultre. To je sicer menda prijavil Kosovi komisiji, ni pa tega razkril medijem, ker ga o tem niso spraševali. Tak je zaenkrat zaključek afere, ki se je začela nekje povsem drugje in bo, kot kaže, še nekaj časa z nami.

Začelo se je z anonimkami in napačnimi podatki. Celo iz NLB je pricurljalo. Tajkunski krediti Ultre, ki naj bi bili nezavarovani, so šli v desetine milijonov evrov. Potem se je pokazalo, da vse to ne drži. Zadeva je postajala že nekoliko zoprna. So mediji res tako zelo zgrešili? Se bodo morali zdaj opravičiti? Bodo padale tožbe? Ali pa bo afera enostavno potihnila še pred evrovolitvami, ki itak tako malo zanimajo volilno telo, da se zaradi njih ne splača pretirano razburjati. No, evrovolitve so kot kaže vseeno precej pomembne. Pomemben pa je tudi Zares.

Ko se torej pokazalo, da obtožbe iz anonimk, ki so bile sicer najprej objavljene in šele potem preverjane, niso resnične, je zgodba dobila nek povsem drug spin. O obtožbah se ni več govorilo. Namesto tega nas je presenetila šokantna novica. Predsednik Zares je solastnik podjetja, ki ima v lasti 70 odstotkov Ultre. Novica dneva je glasno odmevala. Toliko bolj zaradi tega, ker Golobič tega lastništva ni navedel, ko naj bi ga po njem spraševali. Odgovor, zakaj tega ni storil, je enostaven. Spraševali so ga po delnicah. Podjetje, katerega solastnik je, pa enostavno ni delniško podjetje.

Izgovor ali ne? To niti ni pomembno. Na koncu edina točka afere, ki še ni do konca razčiščena, ostaja, ali je Golobič svoje lastništvo prijavil Kosovi komisiji. Sam pravi, da je to storil in najbrž ni mogoče, da bi se zlagal, saj je dejstvo preveč lahko preverljivo. O zadevi naj bi itak danes spregovoril tudi Drago Kos. In potem bi bilo zgodbe lahko bolj ali manj konec. Kar se skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Vsaj dva razloga sta, zaradi katerih lahko sklepamo, da bo imela afera dolg rep. Očitki o skrivanju premoženja ne bodo kar tako potihnili, hkrati pa je v zadevo že vpletena tudi vladna koalicija.

Golobič je glede na njegove odgovore v intervjuju na Vesti prepričan, da sta SDS in SD tokrat delovali precej usklajeno. Kar bi bila vsekakor zelo mogočna, četudi neformalna koalicija. In prav to je eden od pomembnejših poudarkov afere Ultra. Predsednik Zares govori o sopotnikih koalicije, ki so dobro delali s prejšnjo vlado in o tem, da je najboljši zaveznik Boruta Pahorja proti ljudem, ki se večinoma “lepijo vedno na največjo vladno stranko”. Vse to seveda dodatno zapleta že tako ne ravno idilične odnose v vladi in zahteva razčiščevanje.

Kakšni bodo učinki afere je zato zelo težko napovedovati. Je samo še en kamenček v razpadanju vladne koalicije še pred koncem mandata, ki ga napoveduje Janez Janša? Bo lahko resno škodovala rezultatu Zares na evrovolitvah? To zaenkrat ni povsem jasno. Nekoliko bolj zanesljivo je mogoče napovedovati, da bodo akcije Zares, ki je v vladi doslej delovala skorajda kot nekakšna opozicija, v javnosti vsaj za nekaj časa izgubile del svojega naboja. Čeprav je tudi to v veliki meri odvisno od same politike stranke in njenih predstavnikov.

Gregor Golobič je naredil napako. Le zakaj se ni hvalil s svojim lastništvom v Ultri? Menda gre za uspešno podjetje. To bi bilo lahko pravzaprav predvsem simpatično. Ne glede na to, koliko poslov je doslej opravilo s slovenskimi državnimi podjetji. To Ultri sicer jemlje nekaj “boscarolovskega” blišča. A uspešnih podjetij nikoli nikjer ni preveč. Le zakaj Golobič tega, da je solastnik enega takšnih podjetij, ni razkril? Na TVS ali v reviji Menedžer. Vprašanja to od njega res niso terjala. Vendar ne bi bilo nič narobe. Javnost takšne stvari hoče in mora vedeti.

Jani Sever