Kaj je tole? Od tu lahko uporabite povezave na Spletnih skupnostih in shranite Kdo ogroža stabilnost? na skupne zaznamke ali uporabite E-poštni vnos in pošljete povezavo prek e-pošte.

Social Web

E-pošta

E-mail It
maj 22, 2009

Kdo ogroža stabilnost?

Objavljeno v: komentar

SDS predlaga svoje ukrepe. Vlada svoje. Opozicija trdi, da so nekateri vladni ukrepi dobri. Vlada predlogov SDS ne sprejema. Vsi paketi ukrepov, z leve in desne, pa ostajajo v senci protitajkunskega boja.

Ideja o izjemah pri reprogramiranju tajkunskih posojil je stara že nekaj tednov. In zdaj se bo kot kaže tudi uresničila. Koalicijski poslanci namreč predlagajo, da lahko banke “na podlagi predhodnega soglasja nadzornega sveta obnovijo posojilo, če bi se s tem preprečila znatna škoda banki, ki bi nastala, če do obnovitve posojila ne bi prišlo”. Logično, ne? Sploh glede na opozorila Banke Slovenije, da protitajkunski boj ne sme povzročati motenj na finančnem trgu. No, SDS tega pričakovano ne razume. Tako kot vlada ne razume ukrepov SDS, ki bi spodbujali gospodarstvo in odgovarja, da bi tudi ti lahko ogrozili stabilnost slovenskega finančnega sistema.

Posojila so zoprna stvar. Tako za tiste, ki jih ne morejo vračati, kot za tiste, ki ne dobijo nazaj posojenega denarja. Banke to zelo dobro vedo in ne zanima jih prav dosti, ali gre v tem primeru za tajkuna ali za koga drugega. Čeprav je res, da so tajkuni vendarle v precejšnji prednosti že zato, ker so njihovi krediti običajno zelo visoki. In posledično toliko bolj boleči. Sicer pa, kdo so sploh tajkuni, kako jih definirati? Zadeva je enostavna. V Sloveniji imamo za ta družbeni pojav samo eno definicijo. Oblikoval jo je Janez Janša še v času začetka protitajkunske vojne na koncu njegovega mandata predsednika vlade. Definicija je, z nekaterimi popravki, uporabna tudi danes.

Po Janševi definiciji je tajkun tisti: “… ki je pred leti prišel v na pol privatizirano podjetje s prazno aktovko, danes pa ima na svoje ime vpisanih ali naokrog parkiranih za milijone evrov delnic ali deležev tega istega podjetja.” Dodati je treba samo še, da ima tudi za milijone evrov kreditov in obresti, ki jih ne zmore odplačevati ali pa to počne z velikimi težavami. In zaradi tega so v težavah tudi banke, ki svojega denarja ne bodo kar tako videle. Kaj torej storiti? Reprogramirati kredite ali ne? V katerih primeri? Bo o tem odločala politika? In kako bi takšne politične odločitve lahko vplivale na bančne bilance?

Opozicija predlaga ustanovitev slabe banke, na katero bi se prenesle slabe terjatve. Rešitev je prvi zagovarjal Jože P. Damijan. A Banka Slovenije temu scenariju nasprotuje. Na ministrstvu za finance so zato dobili nekakšno idejo o instituciji, ki bi prevzemala deleže podjetij, ki jih bodo banke zasegale. Ideja se zdi vsaj nenavadna. Kdo bo namreč lastnik te družbe? In kdo jo bo financiral? Država? Oziroma KAD, inštitucija, ki jo že nekaj let poskušajo ukiniti, pa se zanjo zdi, da je samo vedno močnejša. Kakorkoli, vse rešitve, ki so na mizi, govorijo o tem, da se bo vloga države v gospodarstvu v prihodnjem obdobju izrazito okrepila. Kaj pa vloga tajkunov?

Ena od nalog, ki si jo je zadala politika, je boj s tajkuni. A v vsaki vojni, kot je znano, nekateri preživijo. To bo na koncu veljalo tudi za tajkune. Niso se namreč vsi popolnoma prekomerno zadolžili, niti ne delujejo vsi v enako ogroženih gospodarskih panogah. Nekaterim je pač lažje kot drugim in nekaj jih bo gotovo ostalo. Če že ne vsi. Pri tem jim bodo pomagala njihova podjetja, ki so jih s prevzemi sami ogrozili. Primer Igorja Bavčarja je poučen. Mož je pač eden velikih lastnikov Istrabenza. Le kako naj ga zamenjajo? Težko ali celo nemogoče. Kot je videti, ga lahko zamenjata samo kriza in njegova lastna nesposobnost, ki zaenkrat očitno še ni dovolj izrazita.

Na žalost se zdi, da so tajkunske zgodbe še vedno predvsem slepilo. Tisto, kar skrbi, so ocene, kakršno je v Dnevniku izrekel dekan ekonomske fakulteta Dušan Marmor, ki je državi, kot finačni minister v Ropovi vladi, kljub temu, da ni deloval v časih izjemne prosperitete, pridelal zelo dobro finančno osnovo. Mramor pravi, da je zavedanje glede globine krize popolnoma neustrezno. Vlada bi morala po njegovem mnenju predvsem delati na tem, kako omejiti posledice krize. “Ukrepov je bilo sprejetih že en kup, pa še nobeden ni operativen. Takšno stanje je nedopustno,” pravi Mramor. Prepiri o tem, kdo je tajkun, pri tem seveda ne bodo prav nič pomagali.

Jani Sever


Nazaj na: Kdo ogroža stabilnost?