Takle mamo 052

BOŽIČNI POSLANICI
Papež Benedikt 16. je v prazničnem času izdal kar nekaj novih pogledov na svet in ljudi v njem. Poleg klasičnih tez o boju proti revščini in vojnam je podkrepil nekaj že znanih stališč uradne katoliške doktrine, hkrati pa jih nekaj še bolj radikaliziral.
Kritiziral je združenja, ki zagovarjajo zmanjšanje rojstev, saj se tako pobije milijone nerojenih otrok. Po njegovem se tako v imenu boja proti revščini odstranjuje najrevnejše prebivalce planeta. Dežele, ki jih pestijo nalezljive bolezni, so žrtve ekonomskega in političnega izsiljevanja. Revnim narodom je potrebno pomagati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Aids ni le zdravstveni temveč predvsem moralni problem. Mladi bi morali biti deležni spolne vzgoje vredne človekovega dostojanstva.
Rešitev človeštva pred homoseksualnostjo in transseksualnostjo je enako pomembna kot rešitev deževnega pragozda pred uničenjem. Nove spolne identitete brišejo »naravno« razliko med spoloma in lahko vodijo v samouničenje človeštva. Potrebujemo človeško ekologijo, ki bo zagovarjala pravo naravo moškega in ženske. Človeštvo bi moralo imeti skupen etičen zakonik, utemeljen na naravnem zakonu, ki naj bi bil vpisan v vest vsakega človeka.
Za britansko televizijo Channel 4 je imel božični nagovor tudi iranski predsednik Ahmadinedžad. Že samo nastop je predvsem med politiki sprožil neverjetna zgražanja. Ti očitno ne razumejo, da je smoter svobode izražanja v tem, da se slišijo tudi mnenja, ki niso v skladu z dominantnim govorom.
Ahmadinedžadov govor je bil v resnici spravljivejši in primernejši božičnemu času od papeževega. Čestital je vsem pripadnikom abrahamskih religij ob prazniku Jezusovega rojstva in ob tem pozval ljudi sveta k spoštovanju boga in prerokov, k ljubezni in bratstvu med ljudmi in narodi, k boju proti zatiranju, tiraniji, diskriminaciji in nepravičnosti. Če bi se Jezus vrnil na Zemljo bi se brez dvoma boril za zatirane narode, bil bi nosilec pravičnosti in humanosti ter nasprotoval vojnim hujskačem, okupatorjem in ekspanzionistom. Boril bi se proti prevladujočem globalnem ekonomskem in političnem sistemu enako, kot se je boril v času svojega življenja. Vsem ljudem je zaželel, da bi bilo prihajajoče leto leto sreče, miru, blaginje in bratstva za vse.

LETO IN POL NA 60 LET PODLAGE
Po delni blokadi, ki traja že leto in pol, in popolni, ki traja od 5. novembra, je Gaza doživela še bombandiranje. Izrael je potreboval izgovor za vojaško operacijo, na katero se je pripravljal zadnjo polovico leta, torej še pred začetkom pogajanj o premirju. Glavni namen je pokazati odločnost Olmertove ekipe tik pred volitvami in po polomu napada na Libanon dokazati, da sta izraelska vojska in vodstvo še vedno sposobna zmagovitih vojaških akcij. Hamasova oblast v Gazi je idealna tarča, saj ne uživa podpore v tujini, hkrati pa je pod mednarodnim embargom.
Odgovornost za visoko število žrtev prvega dne napadov nosi tudi egiptovska obveščevalna služba, ki je vedela za natančen čas napada, vodstvu Hamasa pa namerno sporočila, da je Izrael odložil napad zaradi možnih pogovorov o premirju, ki ga je Hamas le teden nazaj ponudil Izraelu. Prejšnje premirje se je izteklo 19. decembra. Pogoj za sprejetje premirja je bila prekinitev blokade Gaze na kopnem, morju in zraku. V zameno bi se prenehalo obstreljevanje prebivalstva judovskih naselbin, ki jih Hamas nima za civilno prebivalstvo temveč za del okupacije. Izrael na predlog ni odgovoril, ker še vedno upa, da bo kolektivna kazen prebivalstvo Gaze odvrnila od podpore Hamasu. Hamas poziva k tretji intifadi in atentatu na izraelskega obrambnega ministra Ehuda Baraka, zunanje ministrice Tzipi Livni in tistih voditeljev v arabskem svetu, ki so spletkarili proti tej organizaciji.
Reakcije mednarodne skupnosti so tipične. Američani za izraelski napad krivijo izključno Hamas, Britanci nočejo obsoditi izraelskih dejanj in pozivajo Hamas k ustavitvi raketnih napadov, EU poziva k takojšnji prekinitvi ognja in obsoja napade obeh strani, Francija kritizira Izrael zaradi uporabe neproporcionalne sile. Izrael je samo v prvih dveh dneh na Gazo odvgel okoli 150 ton bomb. Varnostni svet je po dolgem zasedanju za zaprtimi vrati zaradi ameriških groženj z vetom sprejel vodeno in neobvezujočo izjavo, s katero poziva k rešitvi humanitarne krize v Gazi in prekinitvi ognja, izraelskih napadov pa ne obsoja. To je od leta 1972 že 40. ameriška blokada resolucije, ki bi obsojala početje Izraela. Izrael do danes ni izpolnih obvez iz okoli 80 resolucij Varnostnega sveta. Na to je meril namerno napačno interpretiran predsednik Ahmadinedžad, ki je namesto poziva k izbrisu Izraela izjavil, da bo ob takšnem obnašanju cionistični režim izginil s strani časa.
Ker politična skupnost ni sposobna ukrepanja, po vsem svetu, od TelAviva, Haife in Jeruzalema do Berlina, Aten, Londona in Caracasa, ljudje demonstrirajo v podporo prebivalcem Gaze, v arabskem svetu pa se nabirajo prostovoljci, pripravljeni na boj proti Izraelu.

RUSI ZA, ŽIDJE PROTI
Ruska diplomacija si močno prizadeva, da bi prihajajoča ameriška administracija začela z direktnimi pogovori z Iranom. Le tako je možna mirna rešitev zapletov okoli iranskega jedrskega programa. Oblast v Teheranu si kljub drugačni retoriki želi izboljšanja odnosov z ZDA. Rusi hkrati pozivajo vse stalne članice Varnostnega sveta naj podprejo delo Mednarodne agencije za jedrsko energijo in njene inšpekcije iranskih jedrskih objektov. Stališče odhajajoče ameriške administracije namesto nadzora mednarodnih institucij zagovarja uvedbo novega svežnja sankcij.
Povsem drugačno mnenje od ruskega ima Izrael. Ta američanom svetuje, da Obama prekine vse pogovore do iranskih predsedniških volitev junija 2009.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo je v novemberskem poročilu potrdila, da Iran spoštuje tako Sporazum o neširjenju jedrskega orožja kot dodatne varnostne mehanizme. Bogatenje urana je manj kot 5%, kar ustreza uporabi za jedrske elektrarne. Za proizvodnjo jedrskega orožja je potrebna vsaj 90% obogatitev.

KRIKET ODPOVEDAN
Po napadih v Mumbaju so odnosi med Indijo in Pakistanom na najnižji možni točki. Državi, ki sta se že trikrat zapletli v vojno, premikata vojaške enote na mejna področja. Pakistan poziva Indijo, da umakne ali deaktivira enote, sam pa je zaradi iz provinc ob meji z Afganistanom na jug premaknil več kot 10.000 vojakov. Indijski predstavniki trdijo, da država ne počne nič takšnega, kar bi ogrožalo Pakistan, čeprav grozijo z napadi na oporišča islamskih teroristov v Pakistanu. Ta opozarja, da bi takšni napadi pomenili kršitev suverenosti in dejanski začetek vojne med državama. Indija je hkrati zaustavila štiri leta trajajoči mirovni proces med državama, ki je močno izboljšal medsojne odnose.
Indijska vlada je popustila pod pritiski hindujskega nacionalizma in sprejema podobne ukrepe kot ZDA po 11. septembru.

Jura Štok