Takle mamo 045

OBAMA IN ŽELJE ČLOVEŠTVA

Barack Hussein Obama je zmagal, demokrati so dobili dodatnih 20 sedežev v kongresu in 5 v senatu. Po veselju večine prebivalcev planeta zaradi zmage bo potrebno nasloviti njihove upe in skrbi, torej spremeniti politiko ZDA do preostalega sveta.
Kaj bi si torej želeli od novega predsednika?!
Spoštovanje mednarodnega prava. Ratifikacijo sporazuma o Mednarodnem kazenskem sodišču.
Dialog namesto groženj in arogantnosti. Dejansko spoštovanje vrednot, ki so bile pod Bushem zagovarjane le na deklarativni ravni.
Ratifikacijo Kjotskega sporazuma.
Spremembo strukturnih razmerij, ki bi omogočila blaginjo in mir na svetu.
Končanje vojn v Iraku in Afganistanu, hkrati pa plačilo vojnih reparacij. Prenehanje kršenja suverenosti držav brez mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.
Zaprtje Guantanama in prenehanje kršenja človekovih pravic.
Prenehanje ekonomske blokade Kube.
Začek bilateralni pogovorov z Iranom.
Podpis mirovnega sporazuma s Severno Korejo, saj je bila ob koncu korejske vojne podpisana le prekinitev ognja.
Končanje podpore nelegalni okupaciji palestinskih ozemelj ter prenehanje ščitenja izraelskih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Vložitev obtožnice za vojne zločine proti Bushu, Cheneyju in ostalim sodelujočim v napadu na Irak. Vložitev obtožnice za vojne zločine proti vsem, ki so omogočili mučenje.
Obama ima podporo prebivalstva vsega sveta. Upajmo, da ne bo šlo le za spremembo stila in javne podobe, ampak za resno vsebinsko spremembo ameriške zunanje politike.

MULA OMAR NE BO VEČ TERORIST

Ameriška administracija bo vodjo talibanov mulo Omarja odstranila iz seznama teroristov. To bo storila, da bi omogočila začetek pogajanj z vodstvom talibanov, brez katerega končanje nasilja in vojne v Afganistanu ni mogoče. Talibani bodo tako ostali kljub vsem poskusom uvajanja demokracije in svobode eden izmed glavnih vojaških in političnih akterjev v Afganistanu. Mula Omar se je znašel na teroristični listi za odstrel zaradi nudenja zatočišča Osami bin Ladnu.

KOLUMBIJSKO POBIJANJE NEDOLŽNIH

V Kolumbiji se odvija nov škandal povezan z delovanjem vojske v boju proti upornikom in trgovini z drogami. Zaradi izvensodnih pobojev 11ih ljudi, v katere so bili vpleteni pripadniki vojske, je odstopil poveljnik generalštaba. Predsednik Uribe je sočasno odpustil še več kot 20 nižjih poveljnikov, med njimi 3 generale in 11 polkovnikov.
Odpuščeni so zaradi vpletenosti v izginjanje mladine iz revnih četrti Bogote. Ti so bili nekaj dni po izginotju ubiti na severozahodu države. Vojska jih je predstavila kot levičarske upornike. Sorodniki žrtev pravijo, da so jim neznanci pred izginotjem ponujali dobro plačano delo na kmetijah na severu države. Namen pobojev naj bi bil v prikazu uspešnosti delovanja vojske proti uporniškim skupinam, torej za mešetarjenje s trupli ljudi, ki sploh niso bili del gverile.
Bivši kolumbijski svetovalec za nacionalno varnost pravi, da ne gre za osamljene primere, temveč za prikrito doktrino bojevanja z gverilskimi skupinami. Kolumbijsko državno tožilstvo zaradi vpletenosti v poboje preiskuje kar 803 pripadnike vojske, med njimi 99 oficirjev.
Vojska je zaradi kršenja človekovih pravic in sodelovanja z desničarskimi milicami ter kokainskimi karteli obsojana s strani vseh organizacij za človekove pravice. Te pozivajo ZDA, da prav zato ustavijo vojaško pomoč Kolumbiji. Podobno priporočilo je v teh dneh podala ameriška kongresna komisija pod vodstvom Joea Bidena. 6 miljardni »Plan Colombia«, ki naj bi prepolovil proizvodnjo koke, ne deluje. Proizvodnja se celo povečuje in sedaj pokriva 90% vseh drog na ameriškem trgu. Militarizan boj proti mamilom ni učinkovit.

INDIJSKI TERORIZEM

Indija postaja država, ki se lahko po bombnih napadih primerja z Irakom, Afganistanom in Pakistanom. V zadnjih 6 mesecih je bilo izvedenih 60 napadov, v katerih je bilo ubitih preko 250 ljudi.
Varnostni organi so nemočni, saj odgovornost za napade prevzemajo majhne, skoraj neznane teroristnične organizacije iz vseh etničnih in verskih skupin. Prebivalstvo obtožuje vlado, da se terorizmu ni sposobna postaviti po robu. Če se bodo napadi nadaljevali, ima Kongresna stranka malo upanja, da bi se na volitvah, ki bodo maja naslednje leto, obdržala na oblasti. Volilci se bodo raje odločali za manj zmerne nacionalistične stranke.

STATUS IZDELKOV IZ OKUPIRANIH OZEMELJ

Britanska vlada pritiska na Evropsko unijo, da bi sprejela embargo na uvoz izraelskih izdelkov in pridelkov iz okupiranega Zahodnega brega. S tem bi radi pritisnili na izraelske oblasti, da prekinejo širjenje nelegalnih naselbin.
Poostrili bodo tudi nadzor nad etiketiranjem izdelkov iz nelegalnih izraelskih naselbin v britanskih trgovinah. Ti so označeni ali s poreklom Zahodni breg, kar potrošnike zavaja v prepričanje, da gre za palestinske proizvode, ali pa z izraelskim, kar formalno tudi ne drži, saj gre za okupirano ozemlje, ki ga ni moč legalno aneksirati.
V primeru, da predlog na nivoju Evropske unije ne bo sprejet, Velika Britanija poziva ostale države, da sprejmejo individualne ukrepe proti prodaji izdelkov iz okupiranih ozemelj.

EVROPSKA FINANČNA KRIZA

Na dan prihaja obseg zadolženosti evropskih bank in njihov modus delovanja. Če so ameriške banke neodgovorno izdajale hipotekarne kredite, so evropske posojale denar razvijajočim se ekonomijam Evrope, Azije in Južne Amerike.
Madžarska, Ukrajina, Belorusija, Bolgarija in Baltske države ena za drugo priznavajajo dejanski obseg dolgov in za pomoč, kot zadnjo rešilno bilko, prosijo Mednarodni denarni sklad.
Banka za mednarodne poravnave je objavila podatke, da so evropske banke vzhodnoevropskim državam izdale posojila v vrednosti več kot 1,5 biljona dolarjev. Najbolj problematična je Avstrija, ki je največ posojala Ukrajini in Madžarski. Bančni dolgovi avstrijskih bank v tem trenutku predstavljajo kar 80% vrednosti bruto domačega proizvoda.
Španske banke so latinsko-ameriškim državam posodile 316 miljard $, V. Britanija pa 330 miljard $ azijskim državam. Vrednost funta se je v tem letu znižala za 28%, kar pomeni, da je tik pred tem, da bo tudi sama morala na pomoč poklicati Mednarodni denarni sklad. Sklad ima za vse probleme univerzalno recepturo: privatizacija, omejevanje javne porabe in višanje obrestnih mer.

Jura Štok