Komentar - Peter

Pred nekaj dnevi smo dobili vest, da program šestih povezanih mest za evropsko prestolnico kulture, ki ga je izbrala komisija pri ministrstvu za kulturo, že v prvi fazi sprejemanja v Evropski uniji ni dobil zelene luči. Ministrstvo za kulturo o tem ni dajalo javnosti nobenih podatkov, kroži pa neuradna informacija, da gre za popravek. Komisija EU, ki sprejema predloge vladnih komisij posameznih držav – to je bilo že šestnajstič, saj toliko prestolnic evropske kulture je že bilo – doslej s tem ni imela nobenih težav.

Prvič se je zgodba zalomila pri nas s Simonitijevo odločitvijo, saj je bila komisija z njegove strani sestavljena tako, da se je vedelo, da Ljubljana nima nobene možnosti. Ko sem javno kar dvakrat, v Žurnalu in v Mladini, kritiziral to odločitev Simonitijeve komisije, češ da je ravnala nestrokovno, sem dobil odgovor, da je moje stališče pristransko, ker naš, torej ljubljanski, program ni bil izbran

Sem podpredsednik največje kulturne mreže Les Rencontres, naš board se je sestajal vsako leto v tistem času, ko so imela izbrana evropska mesta mesec kulturne prestolnice, zato poznam vzorec, kako se pristopa k takemu programu, na pamet. Moja kritika je bila, da je izbran mariborski program strokovno neustrezen, saj je seštevek šestih povprečnih kulturnih politik šestih mest – npr. gradnja šestih kulturnih centrov – in da se tak program pripravlja tako, da se najprej izbere cilje, vključi vanje vse kulturne vsebine v najširšem pomenu besede in spočne štirileten proces z nosilci, ki to razvijajo v več etapah do cilja. To, da gre za popravke ni res, saj gre za v temelju zgrešena izhodišča. Je pa tako ravnanje tipično za to vlado .Tukaj ne bo tako velike škode, čeprav je to blamaža velika,podobno kot je bila v Patrasu, ko programa niso izvedli

Toda iz tega se vidi, kaj ta vlada v svoji aroganci počenja tudi na drugih področjih, na primer, ko se prav tako ne drži pravil EU, saj ustvarja gospodarsko rast, beri inflacijo, samo z gradnjami itd, ki ne prinašajo nobene dodane vrednosti, in ne z novo tehnologijo in na njej temelječemu razvoju. Rezultat je 34 milijard evrov zunanjega dolga. Ali ni to znanilec katastrofe?

Peter Božič