Usluga opoziciji?

Tisto, kar nikakor ni uspelo tako imenovanim silam iz ozadja, je uspelo Janezu Janši. Tako je vsaj videti na prvi pogled, čeprav drži v resnici samo en del ugotovitve. Sile iz ozadja si namreč za sodelovanje opozicije prizadevajo bolj malo. Nekako tako malo kot same opozicijske stranke, ki so doslej predvsem tekmovale. Tudi poslej najbrž ne bo dosti drugače. A skupno točko jim je namesto njih samih vlada z napovedjo posvetovalnega referenduma o pokrajinah vendarle našla.

Genialna ideja referenduma, ki ga vlada tik pred volitvami, lahko izkoristi za popularizacijo svojih idej, je bila morda nekoliko preveč genialna. Tako je običajno z vsemi na prvi pogled izjemnimi idejami. Vedno imajo tudi veliko nasprotnikov. Posebej kadar pomenijo pomembno grožnjo. In predlog o pokrajinskem referendumu so opozicijske stranke z lahkoto prepoznale kot grožnjo. Za to ni bilo potrebno veliko analitične modrosti. Kako zelo pomembna je bila referendumska ideja pa je jasno šele sedaj.

Predsedniki SD, LDS in Zares, ki zares ne sodelujejo najlažje, so sedli skupaj in potem celo nastopili skupaj v javnosti. Ocena je enotna. Referendum je nateg. Podaljšana predvolilna kampanja za vlado in izsiljevanje s pokrajinskimi rešitvami, ki niso dobre. Nič novega torej. Pravzaprav je novo samo to, da so znane ocene povedali za eno mizo. Je to res že lahko dovolj? No, napovedali so tudi dopolnitev referendumskih vprašanj, a na bolj konkretne poteze bo treba še počakati.

Vprašanje je, ali jim takšen podvig lahko uspe, vendar je začetek obetaven. Kljub temu, da težave opozicije z referendumom o pokrajinah ostajajo enake kot prej. Konkretnim vladnim idejam mora ponuditi alternativo. Brez tega najbrž tudi pri nasprotovanju sami ideji referenduma, ki je lahko povsem upravičena, najbrž ne more računati na uspeh. Sestaviti skupno alternativo je vsekakor precej težje kot enotno nasprotovati konceptu, ki ga zagovarjajo stranke vladne koalicije.

Kljub temu je že to, da je opozicija nastopila skupaj, za vse tri stranke, velik uspeh. Gre za premik, ki jim končno daje tempo in možnost, da prevzamejo pobudo na političnem parketu, ki jo je po lanskoletnih predsedniških volitvah, odločno zasedla vlada. Tekmovalnost ter hkratno skupno nastopanje ob najbolj izpostavljenih vprašanjih, je videti kot idealna strategija, ki lahko opozicijo samo krepi. Posebej ker pokrajine niso edina tema o kateri SD, LDS in Zares razmišljajo zelo podobno.

Je torej mogoče, da lahko ideja o pokrajinskih referendumih vladi na koncu celo škoduje? Referendumi sicer še naprej ostajajo adut vladnih strank. Vendar je sedaj obrat vsaj mogoč.

Jani Sever