Referendumska kampanja

Predsednik vlade je spet presenetil in prevzel politično pobudo. Pospešek, ki ga bo nova vladna ideja dala predvolilnemu boju, bo gotovo opazen. Pred volitvami nas namreč čaka referendum. Pravzaprav ne en referendum, temveč kar trinajst referendumov. Vlada se je odločila, da bo državnemu zboru predlagala, naj razpiše posvetovalne referendume na območjih, ki naj bi v prihodnosti postala pokrajine. Predsednik vlade bo omogočil, da bo lahko politika bolj natančno prisluhnila volji ljudstva.

Vlada je že v izhodišču pokazala razumevanje za pripombe, ki so bile najbolj izpostavljene ob propadu njenega prejšnjega poskusa, da bi Slovenija dobila pokrajine še pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. No, najbolj je bila kooperativna glede poimenovanja predlaganih pokrajin. Tu je bil njen prejšnji predlog tudi najbolj nenavadno nespreten. Jemati denimo Primorcem Primorsko in Štajercem Štajersko je res politično precej nespametno početje. Zdaj vlada to vsaj deloma popravlja.

Zmanjšala je tudi število predlaganih pokrajin. A tu gre samo za kozmetični popravek, namesto 14 jih zdaj predvideva 13. Pravzaprav 12 plus glavno mesto, ki so mu dodali Dolenjsko. Kakorkoli, predlagano število pokrajin se bistveno ne spreminja, kar je upravno in finančno sicer sporno. Vendar vlada že ve kaj dela. Bolje več pokrajin kot manj. Lokalpatriotizma tudi v Sloveniji ni mogoče podcenjevati. Povsem jasen dokaz za to je izjemno število slovenskih občin.

Sicer pa bo ljudstvo na referendumih lahko odločalo tako o tem, ali jim je všeč pokrajina, v kateri naj bi živeli, kot o tem, ali jim je po godu njeno ime. Še več, politiki bodo z referendumskimi rezultati v roke dobili voljo ljudi v posameznih delih predlaganih pokrajin, tako da bo mogoče njihove meje naknadno popravljati. Vsaj v primerih, da bi se denimo kakšna mejna občina raje odločila za sosednjo pokrajino. Ali pa bo morda lahko nastala kakšna dodatna pokrajina. Na primer na Dolenjskem.

Vlada je tako od mrtvih obudila propadli projekt, ki je sedaj sicer nekoliko odložen – volitve v pokrajinske organe bi lahko, v najboljšem primeru, izpeljali hkrati s prihodnjimi lokalnimi volitvami – a je ponovno aktualen. Še več, postal bo ena izmed osrednjih tem letošnje predvolilne kampanje. Ob tem je precej nepomembno, da je nekaj podobnega že pred časom predlagal SD. Takrat je šlo za vsedržavni referendum, katerega propad bi zakonodajo pokopal. Zdaj vlada predlaga trinajst lokalnih posvetovalnih referendumov.

Par mesecev pred parlamentarnimi volitvami bomo v Sloveniji referendumsko izpeljali nekakšnih trinajst pokrajinskih javnomnenjskih anket. Samo da bodo nekoliko dražje in precej bolj zavezujoče. Vprašanje njihove koristnosti je sicer vprašljivo. Posebej za tiste, ki so prepričani, da bi Slovenija bolje shajala s približno polovico manjšim številom pokrajin. Vendar je težko zanikati, da bo ideja kljub vsemu pomagala ponovno pospešiti proces, v katerem naj bi država končno oblikovala pokrajine.

Bolj neposredno politično ozadje vladne domislice je seveda v njenem vplivu na jesenske volitve. Ta bo, kot je mogoče predvidevati, precejšen. Z referendumi bo vlada pokazala svoj smisel za to, da prisluhne volji ljudi. Obljube o dodatnem denarju ji bodo omogočile, da z lokalnim prebivalstvom splete še tesnejše vezi. Podaljšala bo predvolilno kampanjo. In jo, ker ima na razpolago precej več sredstev in boljšo organizacijo kot opozicija, lahko izkoristila za mobilizacijo volivk in volivcev za svoje ideje. Hkrati pa bo opoziciji ves čas očitala, da pravzaprav nasprotuje decentralizaciji Slovenije.

In kaj lahko naredi opozicija? Izbire, ki so ji na voljo niso bleščeče. Lahko referendumom nasprotuje a priori, ker je vedno problematično. Lahko nasprotuje konkretnim vladnim idejam, o katerih se bo glasovalo, kar je precej neprepričljivo, če ne ponudiš alternative. Lahko pa se z vlado tudi strinja, kar je povsem neverjetno. Počakajmo. Odziv bo vsekakor moral priti hitro.

Jani Sever