Zavarovani NLB?

Vlada bo sodelovala pri 300 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji NLB. Za ohranitev svojega deleža v NLB bo zagotovila 106,24 milijona evrov: 34,58 milijona evrov bo zagotovila iz proračuna, 55,34 milijona evrov bo zanjo zagotovila Zavarovalnica Triglav, 16,32 milijona evrov pa DSU, je povedal državni sekretar Andrej Šircelj, ki je že na začetku novinarske konference opravičil izostanek ministra Andreja Bajuka.

Vlada bo v povečanju osnovnega kapitala NLB uveljavila prednostno pravico do vpisa 103.549 novih delnic po ceni 334 evrov za delnico. Sredstva za to bo zagotovila iz proračuna, in sicer iz postavk ministrstva za finance dokapitalizacija NLB in povečanje kapitalskih naložb RS. “Rebalans za dokapitalizacijo NLB ni potreben,” je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Šircelj. Po odločitvi vlade bo država prednostno pravico do vpisa 165.737 novih delnic NLB po enaki ceni prenesla na Zavarovalnico Triglav, do vpisa 48.810 novih delnic pa na Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU). Obe družbi bosta prednostno pravico do vpisa delnic financirali iz lastnih virov, je pojasnil Šircelj.

S tem se bo lastniška struktura NLB - država ima v največji banki v Sloveniji 35,4 odstotka delnic - spremenila. “Še vedno pa bo takšna, da bo državi oz. družbam, ki so kapitalsko povezane z državo, zagotavljala večinski kapital, večino v nadzornem svetu in v organizaciji upravljanja banke,” je poudaril. Na vprašanje, zakaj vstop Triglava v lastništvo NLB, pa je Šircelj odgovoril: “Gre za to, da se ustvarijo sinergijski učinki med bančnim in zavarovalniškim poslovanjem.” Vpis prednostne pravice obstoječih delničarjev NLB, s čimer lahko obdržijo enak delež v banki, bo potekal od 17. do 30. aprila. Kot je zagotovil Šircelj, na ministrstvu niso seznanjeni, ali bodo v tem krogu dokapitalizacije sodelovali vsi obstoječi delničarji. Tako po njegovih besedah danes tudi “ni odločeno”, kako bo potekal drugi krog dokapitalizacije v primeru, da prednostne pravice do vpisa ne bodo izkoristili vsi.

“Ne želim prejudicirati, kaj se bo zgodilo, če se bo zgodilo,” je orisal Šircelj. V sporočilu za javnost, posredovanem iz urada vlade za komuniciranje po novinarski konferenci, pa je zapisano, da bodo nove delnice, ki ne bodo vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev, ponujene v odkup javnosti. Belgijska skupina KBC, 34-odstotna lastnica NLB, je sicer napovedala, da pri dokapitalizaciji NLB ne bo sodelovala. “Končno stališče KBC mi ni znano,” je dejal Šircelj in zagotovil, da tudi ni predvideno, da bi se minister za finance Andrej Bajuk, ki se je odpravil na spomladansko srečanje IMF in Svetovne banke v Washingtonu, srečal s katerimkoli od možnih investitorjev NLB, ki se zanimajo za nakup deleža KBC v NLB. Dokapitalizacija NLB je potrebna, da se zagotovi kapitalsko ustreznost, za uresničevanje dolgoročne strategije NLB in njeno predvideno organsko rast, povečevanje tržnega deleža in širitev na tuje trge, je povzel državni sekretar.

Povečanje osnovnega kapitala NLB se bo izvedlo na podlagi sklepa, ki ga je uprava sprejela 8. januarja, z njim pa je 18. januarja soglašal nadzorni svet. NLB je zanj potrebovala le sklep nadzornikov in ji ni bilo treba sklicevati skupščine. Ta ji je dovoljenje podelila leta 2004, ko je izglasovala, da lahko NLB v obdobju petih let osnovni kapital poveča s 64,10 za največ 32,06 milijona evrov. Z dokapitalizacijo septembra lani se je osnovni kapital NLB povečal na 66,83 milijona evrov. Šircelj je danes še zagotovil, da bo finančno ministrstvo rebalans pripravilo zelo hitro, v nekaj tednih. “Pri pripravi rebalansa se bo vztrajalo pri tem, da se zagotovi javnofinančna vzdržnost,” je izpostavil.

Denis Sarkić