Nova elita

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je sedanji predsednik vlade govoril o tem, da Slovenija potrebuje dve gospodarski eliti, ki naj bi bili seveda politično definirani. Predpostavka se je glasila, da je do takrat pač obstajala samo ena, povezana s silami kontinuitete, kot je bilo takrat na desnici moderno označevati politične nasprotnike. Ko je prišlo do zamenjave oblasti, se je postavilo vprašanje, kako bo vladajoča politika pomagala oblikovati novo gospodarsko elito. Odgovori so danes vsaj delno znani. Zadnji model predstavlja Petrol.

Operacija ni enostavna. Pomoč pri vzpostavljanju gospodarske elite je namreč zelo hitro mogoče označiti kot korupcijo in klientelizem. A vlada je bila doslej pri gradnji svoje elite samo delno uspešna. Družina Petek, ki je v zadnjem času tako razvpita, še ne more veljati za kakšno veliko elito. Podobno velja denimo za Andreja Lovšina iz Intereurope. Na drugi strani pa vladni spor z Laškimi pivovarji zgovorno priča o neuspelem poskusu, kako se povezati s staro elito, oziroma kako jo prevzeti. Uporaba izraza tajkuni namesto besede elita je zgovorna.

Zdaj se zdi, da je SDS vendarle našla odgovor na vprašanje, kako naj si vendarle zagotovi bolj dolgoročen vpliv na vsaj del slovenskega gospodarstva, ki ne bi bil vezan neposredno na to, ali je na oblasti ali ne. Na majski skupščini naj bi lastniki Petrola odločili, da bo Petrol po novem vodil enajstčlanski upravni odbor, ki bo imenovan za šest let. To pomeni, da Petrol poslej ne bo imel uprave družbe in ne nadzornega sveta. Upravni odbor pa bo lahko predčasno zamenjala samo skupščina s 75 odstotki glasov. Kar pomeni, da bo to praktično nemogoče.

Šef novega upravnega odbora naj bi postal Viktor Baraga, dosedanji predsednik Petrolovega nadzornega sveta, ki pravi, da odločitev, ki so jo sprejeli na pobudo enega od delničarjev, ne pomeni nezaupnice sedanji upravi, temveč gre za to, da bo Petrol poslej lahko posloval bolj učinkovito. Baraga je seveda dober prijatelj Janeza Janše. S spremembo sistema upravljanja Petrola pa naj bi se strinjali vsi največji lastniki družbe: Kad, Sod, Istrabenz, Vizija Holding in sklad Julius.

Morda bi bil lahko bil model pred volitvami uporabljen v še kakšni veliki firmi. Zelo primerno bi ga bilo denimo aplicirati v NKBM in Zavarovalnici Triglav. Vsekakor je zelo priročen in izjemno učinkovit. Za pridobitev dolgoročnega vpliva po Petrolovem modelu pole tega niso potrebne nikakršne privatizacije, ki so v slovenski družbi še vedno praviloma politično težaven projekt in seveda vedno nekaj stanejo. Pa tudi argument, da je izbira enotirnega vodenja družbe boljša za njeno poslovanje, je vsekakor kredibilen, saj se odločanje s tem v precejšnji meri poenostavlja.

Opozicija seveda ne bo tiho. Hkrati pa se bo lahko z grenkobo spominjala, da sama pred štirimi leti ni premogla dovolj domišljije ali predrznosti, da bi si sama zagotovila podoben vpliv v velikih podjetjih. Volivke in volivci je takrat za njeno ravnanje niso nagradili? Bodo letos kaznovali SDS? Zaenkrat se takšen razplet ne zdi pretirano verjeten.

Jani Sever