Komentar - Savik

Že iz besedne zveze »prosilec mednarodne zaščite« je mogoče razbrati, da gre za posameznika, ki je potreben pomoči. Azilni dom bi zato moral biti institucija, ki bi prosilcem za azil nudila zaščito. Azilni dom ne bi smel prosilca za azil izločiti iz družbe, pač pa bi mu moral pomagati, da bi se izvlekel iz stiske, v kateri je zaradi preganjanja v matični državi. Tako bi morali biti! Dejansko pa je Azilni dom institucija, namenjena izoliranju prosilcev za azil od družbe.

V azilnem domu se nad prosilci za azil namerno izvaja psihološki pritisk. Imamo občutek, da se nas obravnava, kot da smo manjvredni ljudje, ki se jih je treba znebiti, ne glede na to, da smo v resnici dobri ljudje. Uprava in osebje Azilnega doma nam od prvega trenutka daje vedeti, da smo nezaželeni. Na vse načine si prizadevajo, da bi se nas znebili. Zato nas celo nagovarjajo, naj gremo, zbežimo kam drugam, v drugo državo.

Ko prosilci za azil prihajamo v azilni dom in ko odhajamo iz njega, varnostniki preiščejo naše osebne stvari. Če kdo izrazi nestrinjanje s posegom v zasebnost, češ da je tovrstno pregledovanje neutemeljeno, varnostna služba pokliče policijo. Policija nato prosilca za azil proti njegovi volji celovito preišče. To sem doživel tudi sam. Ko sem vprašal policista, kaj sem naredil narobe, in mu dejal, da nisem storil nič kaznivega, mi je policist odgovoril: »Ti si prosilec za azil, že to je kriminal!«

Prosilci mednarodne zaščite živimo v negotovosti. Nenehno mislimo na to, kaj nas čaka naslednji dan, teden, mesec. V tem je ogromno trpljenja. Preganja nas misel na to, da bomo nekega dne odpeljani v center za tujce v Postojni, kjer bomo, čakajoč na deportacijo, zaprti mesece ali celo več kot eno leto.

Dejanski cilj opisane slovenske in evropske azilne politike je, da se prosilcu za azil, medtem ko čaka na odločitev, prepreči, da bi se vključil v družbo. Cilj te politike je proizvodnja ljudi brez papirjev. Neuspešne prosilce za azil, ki jih ne morejo deportirati, preprosto izpustijo brez kakršnihkoli pravic: do dela, zdravstvenih storitev in tako naprej. Ti nevidni posamezniki so zato prepuščeni različnim oblikam izkoriščanja in nasilja. Zato smo se združili v gibanje Svet za vsakogar in se borimo za naše pravice!

Savik Isaakov, prosilec za azil.