Gospodarski kriminal

SD je pripravila strokovno konferenco o odprtih vprašanjih na področju pregona gospodarskega kriminala. Razpravljavci so ugotavljali, da se v Sloveniji z odkrivanjem in pregonom gospodarskega kriminala ne spopadamo uspešno, poglavitni vzrok za takšno stanje pa vidijo v premajhni avtonomiji organov in njihovem pomanjkljivem sodelovanju. S to konferenco je SD po besedah njenega predsednika Boruta Pahorja začela niz javnih razprav, ki bodo predstavljale iztočnice za pripravo alternativnega vladnega programa. Po njegovih besedah ni naključje, da verigo začenjajo z vprašanjem pregona gospodarskega kriminala, saj gre za aktualno in pomembno temo, brez odgovorov na vprašanja o pregonu gospodarskega kriminala pa ne bo uspešne vladne politike v naslednjem mandatu.

Pahor ob tem zagotavlja, da bodo Socialni demokrati, če bodo imeli vpliv v prihodnjih štirih letih, ta vpliv in moč uporabili za to, da bodo vzpostavili vse potrebne pogoje, da bodo institucije, poklicane za pregon, lahko profesionalno in nepristransko opravljale svoje delo.

Profesor na Pravni fakulteti Lojze Ude je pojasnil odločitev za razpravo o gospodarskem kriminalu. Po njegovih besedah je v fazi razslojevanja, kakršni smo priča zadnjih 15 ali 20 let, vsakdo bolj občutljiv glede vprašanja, kako so tisti, ki so obogateli, prišli do denarja. Poleg tega pa je vladna stran svoje aktivnosti tempirala tako, da bo gospodarski kriminal ena izmed predvolilnih tem, ob tem pa poskuša ustvariti vtis, da samo ona skrbi za pregon gospodarskega kriminala, meni Ude. Ude ugotavlja, da je inkriminacija kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala izjemno težka, pri njihovem odkrivanju in pregonu pa je izjemnega pomena strokovnost tistih, ki so za pregon odgovorni. Po njegovem mnenju se trenutno pri pregonu gospodarskega kriminala ne povezuje dovolj strokovnjakov različnih strok, poleg tega pa bi morali organi biti bistveno bolj samostojni in neodvisni, pravi Ude, ki med možnimi ukrepi omenja tudi ustanovitev finančne policije.

Nekdanji član posebne skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Boštjan Penko meni, da je problematika pregona gospodarskega kriminala ena ključnih za oceno, ali država legitimno opravlja svojo funkcijo. Odgovor na to vprašanje je po njegovem mnenju negativen, saj se v Sloveniji z gospodarskim kriminalom ne spopadamo dovolj uspešno. Razlog za to pa po njegovem mnenju ne tiči v veljavni zakonodaji, saj ta nikoli ni predstavljala problema za ustrezno obravnavo gospodarskega kriminala. Poudarja, da so potrebni institucionalni ali pa povsem praktični ukrepi, ne pa stalne spremembe zakonodaje. Glede tega po Penkovem mnenju zadnje čase silimo v proces, ki je za pravno državo skrajno škodljiv. Penko je še prepričan, da v Sloveniji trenutno nismo sposobni prepoznati resnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, glavni razlog pa je v nepovezanosti različnih znanj in pristopov. Na način, kot funkcionirajo naše institucije, na področju gospodarskega kriminala nimamo možnosti učinkovitega pregona, je prepričan. Gre namreč za komplementaren sistem, zato bi morala biti organiziranost popolnoma drugačna.

Na posvet je prišlo kar nekaj znanih obrazov, čisto v zadnjih dveh vrstah dvorane v Grand Hotelu Union smo lahko posneli tudi nekdanjega predsednika Milana Kučana, za njim pa še poslanca Lipe Saša Pečeta in Barbaro Žgajner Tavš. Kučan je pojasnil zakaj se je udeležil posveta in ali to pomeni njegovo približevanje stališčem Boruta Pahorja in SD ter njegovo videnje boja proti gospodarskemu kriminalu.

Denis Sarkić