Komentar - Andrej

Bivša tovarna Rog je postala prizorišče izostrenega boja v mestu. O tem priča tako način obravnave uporabnikov tovarne Rog s strani MOL - župana Jankovića torej – kot izjemna podpora avtonomni, svobodni in samoupravni uporabi bivše tovarne Rog.

Na primeru uporabe bivše tovarne Rog smo priča prvemu večjemu konfliktu v procesu vzpostavljanja podjetja Ljubljana. Avtoritarni menedžment tega podjetja je trčil ob družbeno realnost, ki jo je proizvedel avtonomni in odprti Rog.

Od samega začetka je bila ideja Roga narediti razpoko ali raztrganino v mestu, ki je iz dneva v dan bolj podvrženo režimu naci-neoliberalne akumulacije. Bistvo ideje Roga je, da je treba v mestu odpreti prostore, v katerih je mogoča drugačna subjektivacija, kot jo predpisuje hegemonski model družbene organizacije. Ti prostori so prostori kontraoblasti kot eksodusa iz družbe, ki jo vse bolj obvladuje strateško zavezništvo med agresivno rekatolizacijo in neoliberalnim aparatom zavzetja.

Ko postane mesto podjetje, je vsebina boja v proizvajanju takšnih razpok kot je Rog. Včasih so bile iz stališča kapitala produktivne (torej profitabilne) le delovne ure v industrijski proizvodnji. Danes kapital vse bolj krade nematerialno delo. Življenjski stili, odnosi, identitete, simboli, kultura, ideje – vse to je postalo vir kapitalistične akumulacije in izkoriščanja. Režim izkoriščanja nematerialnega dela, ki ga v obliki podjetja Ljubljana forsira župan Janković, sloni na kontroli in disicpliniranju samih procesov proizvodnje družbenega življenja. Zato je danes edini možni projekt svobode in enakosti odtegnitev procesov proizvodnje družbenega življenja kontroli neoliberalnega avtoritarnega menedžmenta mesta kot podjetja.

Rog pa ni samo postfordističen projekt upiranja kot svobodnega ustvarjanja družbenega življenja, ampak je tudi postnacionalen in globalen projekt. V kratkem času svojega obstoja je postal pravi laboratorij globalnega državljanstva. Rog je prostor, ki je odprt za vsakogar in je prostor razvoja postnacionalnih državljanskih praks. Danes sta privatizacija in korupcija kraja skupnega, ki ga proizvaja globalna multituda. Zato je ključni del projekta reapropriacije prakticiranje globalnega državljanstva in boj za državljanske pravice za vsakogar.

Prva faza boja je morda pri koncu. Naslednja bo morda potekala pod geslom »Rog nam ni dovolj, hočemo mesto!«

Andrej Kurnik