Komentar - Luka

Lubi Slouenci! Slovenščina je v krizi, a hvala bogu še imamo pokončne in neuklonljive »don Kihote«, ki do zadnje kaplje znoja bijejo pravični boj za ta naš prelepi jezik. Organ za neomadeževano inu kleno slovenščino in njegov neuklonljivi prvoborec sta pred časom povsem upravičeno oglobila neki slovenski Dnevnik zaradi naslova kolumne, ki ga je časnikov kolumnist zapisal v, bognasobvaruj, angleškem jeziku. S to donkihotsko – ali pa bi jo nemara lahko poimenovali že kar »ivanpalsko« – potezo je dotični inšpektorat še enkrat pogumno odbil nevaren napad sovraga, ki nas pesti v obliki angleškega jezika. Pustimo ob strani, da je bil naslov ironija, parafraza tistega naravnost genialnega slogana naše preljube domovine (ah, kako jo čutim, ko sem sam s seboj), a časi so taki, da je vsakršne tovrstne intelektualizme, sarkazme in podobne literarno slogovne igrice nujno žrtvovati v prid slogovno ubornejšemu, a nedvomno čistejšemu jeziku slovenskemu. Žal je tako, da inter arma silent Musae. Tisto, kar bi na tem mestu rad opozoril, pa je, da medtem ko bijemo bitko na zahodni fronti proti sovražni nam angleščini, na drugi strani neopazno napreduje sovražnik z vzhoda. Slovenščine namreč ne ogrožajo samo ful, kul, sori, d best, skenslat in podobne nebodijihtreba, temveč nas počasi a zanesljivo preplavlja val japonščine. Da, tako je, prav ste slišali – japonščine. Val se širi od samega državnega vrha, od koder se je iz ust našega presvitlega predsednika vlade naravnost v srce predrage slovenščine kakor kopje zasadil tisti nemarni »tajkun«, ki je japonski naziv za vladarja, pa vse tja do sleherne slovenske mamke, ki na grob nese svojo »ikebano«, po japonsko – aranžirano cvetje. Med tajkunom in ikebano pa naš preljubi slovenski jezik onesnažujejo japonske besede, kakor so bonsaj, karaoke, origami, karate, kamikaze, harakiri, nindža, suši, zen, ginko, rikša, cunami in številne druge. Zato na tem mestu pozivam častitljivi organ in vse, ki jim ni vseeno za naš prelepi jezik, da se ozrejo tudi širše, saj nam le širok pogled na svet zagotavlja obstoj in hkrati razvoj onkraj domače zaplankanosti, ali kakor pravi znan japonski pregovor: 井の中の蛙大海を知らず。*

Luka Culiberg

* Žaba v vodnjaku ne pozna velikega morja.