Komentar - Luka

Ljubiti svojo domovino je brez dvoma hvalevredno in plemenito čustvo, a tudi tu so, kakor povsod drugod, nevarne zanke. To, da ljubezen do domovine deluje samo, če ljubimo ali vsaj spoštujemo tudi druge, je bilo že večkrat dokazano. Nemški fűhrer je z vsakim atomom svojega bitja ljubil Nemčijo, a danes je vsakomur jasno, kam je to pripeljalo. Toda kljub jasnim lekcijam, se najdejo učenci, ki jim učenje ne gre najbolje od rok. Ob raznih aferah se v zadnjem času vse več govori o tej ljubezni do domovine oziroma pomanjkanju le-te, a ta nacionalistično sentimentalna retorika se od frustrirancev na raznih internetnih forumih seli tudi na najvišje instance slovenskega vodstva. V parlamentu se minister Rupel ob zadnjih aferah uhajanja zaupnih informacij ne izraža več v pravnih kategorijah, temveč v kategorijah moralne filozofije. Da v Sloveniji pravna država umira, sam minister dokazuje z retoriko, ki ne govori več o morebitnih kaznivih dejanjih ali prekrških, temveč govori o slabih in hudobnih ljudeh, ki želijo škodovati svoji vladi, državi in narodu. Minister nas očitno vrača nekam v srednji vek, kjer se ne ukvarjamo več z osumljenci in zločinci temveč s hudobci. In če za osumljence kaznivih dejanj obstajajo pravni postopki, za hudobce in slabe ljudi tovrstne norme ne veljajo, saj so zavrženi že v izhodišču, ker ne ljubijo svoje vlade, države in naroda. A minister bi nas rad pretental s tem, da med temi tremi koncepti vleče enačaj. Poskus atentata na Hitlerja imamo danes vendar za herojsko dejanje nemškega odpora, ne pa za pomanjkanje ljubezni do lastne domovine. In kritiziranje potez katerekoli vlade, ki so v škodo ali sramoto lastnemu narodu, vendar ni izraz pomanjkanja ljubezni, temveč nasprotno, je ravno izkaz ljubezni do lastne države in naroda. Če ta vlada trdi, da je kritiziranje le-nje pri evropskih institucijah enako blatenju naše domovine, potem očitno razmišlja v kategoriji »L’etat c’est moi« in si torej zasluži še dodatno kritiko, saj to namreč pomeni, da poskuša uzurpirati oblast, ki je v Sloveniji v rokah njenih državljanov. Največja farsa tovrstne sprevržene ideologije so danes tisti, ki očitajo izbrisanim, da v tujini blatijo našo domovino. Če je kaj madež na naši domovini, je to nezakonit izbris, o čemer je presodilo ustavno sodišče, in torej vsi tisti, ki ljubimo domovino, vendar ne moremo prikrivati zločinov tistih, ki so bili na oblasti in so to zagrešili, temveč moramo o tem glasno govoriti, saj si v naši ljubezni do domovine želimo pravično, odprto in sploh najboljšo državo Slovenijo, ki naj bi bila vzor vsemu svetu. Tisti, ki kar povprek psujejo izbrisane, ne le da ne ljubijo svoje domovine, temveč tudi zares škodujejo njenemu ugledu.

Luka Culiberg