Komentar - Igor

Kot dosedanji urednik mednarodne politike na Dnevniku sem včeraj dobil odpoved iz krivdnih razlogov, vendar moram reči, da se ne čutim krivega. Obtožen sem bil, za to, da naj bi omogočil Politiki, da istočasno z Dnevnikom objavi razkritje dokumenta o washingtonskih pogovorih g. Mitje Drobniča, diplomata Ministrstva za zunanje zadeve v ZDA, vendar tega nisem storil. Zadeva je zelo preprosta, o tem je bilo že nakaj povedano, gre pa za to, da je moja soproga Svetlana, ki je tudi dopisnica Politike, se o tem pogovarjala z g. Lesjakom, imela je tudi svoj vir in ga je o tem tudi obvestila, tisti večer oziroma tisto popoldne sta se o tem pogovarjala in zelo natančno je bilo dogovorjeno, kako bo zadeva šla v tisk. Lesjak je direktno zahteval oziroma prosil, da naj ob tem, ko bo torej, pisala o tem, da Dnevnik v Sloveniji piše o tej beležki navede, da ne gre za ljubljanski Dnevnik, ampak gre za slovenski Dnevnik. Težava je seveda v tem, da po mojem mnenju novinarji, ki razkrivajo neke informacije ne bi smeli končati na ulici, v tem primeru pa se je to zgodilo v enem mesecu dni potem, ko je bil ta dokument objavljen in ko se je tudi v medjih začela kampanja z različnimi neresničnimi obtožbami na moj račun, med drugim tudi, da naj bi jaz sam pisal članek v Politiki, kar je povedal g. Anton Bebler na TV Sloveniji in še kaj hujšega je bilo tudi izrečenega. Sam postopek na Dnevniku je potekal v najboljši maniri inkvizicijskega, to pomeni, da ti seveda sodi tisti, ki te je tudi obtožil, nobene komisije ni, nikogar, ki bi nepristransko presojal, prav tisti, ki je bi odgovoren za celoten zaplet je v tem primeru tudi odločil, da sem kriv jaz, in edino jaz. Mislim, da nihče ne sme biti sodnik v svojem lastnem primeru, to je prvo pravilo, in da bi se moral g. Lesjak najmanj izvzet iz tega primera, namesto, da je presodil tako kot je. Razlogov za to je verjetno veliko, jaz se ne bi spuščal v podrobnejšo analizo, ampak dejstvo je, da je bil Dnevnik neposredno potem, ko je objavil dokumente, na nek način postavljen tudi na led, da mu je bilo zagroženo, da informacij ne bo več dobival hitro, ampak da bodo uporabljeni zakonski roki, 7 oziroma 8 dni; novinarji velikih časopisnih hiš imajo ob tem privilegij, da sodelujejo pri posameznih brifingih, ki jih drugi mediji, torej do katerih drugi mediji nimajo dostopov. Vse te omejitve seveda zelo lahko vplivajo na delovanje posameznega medija in mislim, da so to razlogi tudi v tem primeru, da je prišlo do takih drastičnih sankcij v mojem primeru. Še posebej se mi zdi pa seveda nerodno to, da imamo opravka z neko diferencijacijo s sankcijami med novinarji.

Igor Mekina