John Rambo

John Rambo. ZDA, 2008, 91 min.
Režiser, igralec: Sylvester Stallone.

Točno kdaj je Sylvester Stallone postal legenda, se ne da reči, ker se to ni zgodilo čez noč, neumrljivost je pridobival od svojega prvega filma dalje, originalno trdega porniča — žanra, v katerem se je preskusil enkrat in nikoli več. Že 30-leten je postal Rocky oziroma ROCKY, šest let pozneje še RAMBO. In tri desetletja pozneje je Rocky šestič in Rambo četrtič. Vmes je posnel številne zabavne filme, ki so jih kritiki dali v nič, mnogi gledalci pa zapisali v svoja srca. Tudi to šteje, po eni strani največ, kar se je videlo, ko se je Sly s svojimi oboževalci z vseh koncev sveta udeležil spletnega maratona na strani Ain’t It Cool News z 20-imi rundami po 10 vprašanj in odgovorov za novega Rockyja in petimi rundami za Ramba. Iz src direktno v srce in nazaj v srca — dvosmerni splet za zgled.

Slyu je gotovo bliže lik Rockyja — boksarja malega uma, a velikih mišic in srca — kot vojak Rambo, molčeči upornik in mojster nasilnega reševanja. Kot film pa je četrti Rambo boljši od šestega Rockyja. Je zabavna akcija stare šole, je pustolovski film s krasnimi posnetki, močno glasbo in udarnimi zvočnimi efekti. Je film, ki se utaplja v krvi in poka od nasilja, a je tako kot prejšnji deli poseben protivojni film, v katerem ima orožje večjo težo od besed. Minilo je 20 let, Rambo se je zatekel v džunglo blizu Burme. V izoliranosti izgublja človeške občutke, v trdih pogojih se spreminja v zver tudi telesno. Je rejen in mišičast kot kakšen drvar. Za pomoč ga prosi skupina “zdravnikov brez meja” in po daljšem prepričevanju jih odpelje po reki v krizno Burmo, kjer oblast iztreblja neke kmete. Vojaki jih radi pripeljejo na rob riževega polja, nanj zmečejo mine, nakar kmete prisilijo z orožjem, da začnejo teči po polju. Prej stavijo, kdo bo šel prvi v zrak. Rambo pozna krivico, pozna razmere v Burmi, ampak se vmeša šele potem, ko zdravnike ugrabijo in jih gre on reševat. Pri tem pospravi vse vojake in če bi jih prišlo še za kakšen kamion, bi pospravil tudi njih.

Z vsem silnim nasiljem pa Rambo demonstrira, da z orožjem ne more doseči sprememb na boljše. Moral pa je streljati, drugače bi šlo na slabše. Na koncu smo tako spet na začetku, nič se ni spremenilo, turistični zdravniki so izven nevarnosti, v Burmi pa zaradi tega ni nič manj mrtvih, več mrtvih je samo na drugi strani. Ali je Sylvester Stallone zdaj položil Ramba k počitku, kot je Rockyja v zadnjem delu očistil demonov? Tudi na koncu molči. Ampak stisnimo pesti, da se vrne, takšnih, tako zabavnih akcijskih filmov drugi ne snemajo.