Prve napovedi 20

Volilno telo je v Sloveniji izrazito neopredeljeno. Vedno bolj. Obe zadnji anketi javnega mnenja – v Financah in v Delu, kažeta podobno sliko razpoloženja volilk in volilcev. Premiki so opazni. Drsenje SD navzdol se nadaljuje. SDS bolj ali manj ohranja svoj rezultat. Zares se krepi. SNS in LDS doživljata krizo. SLS in Desus ohranjata upanje na boljše čase. NSi je globoko na dnu. Vlada ima nekaj več podpore. Predvsem pa se spet odločno povečuje odstotek neopredeljenih. Nič ni gotovo. Posebej ne, kdo bo zmagovalec jesenskih parlamentarnih volitev, čeprav se zdi, da se je trojica “finalistov” že izoblikovala. Presenečenje je, da se je SD in SDS v tej tekmi priključil Zares. A vse kaže, da je to ne le mogoče, temveč da počasi postaja realnost.

Še najbolj stabilna je med prvimi tremi strankami podpora SDS. Že nekaj mesecev se giblje okoli 15 odstotkov. V Delovi anketi se je v zadnjih treh mesecih gibala med 14,2 in 16,8 odstotka – v januarju 15,7 odstotka. Zdi se, da je podpora prvi vladni stranki predvsem odvisna od priljubljenosti njenega predsednika ter njegovih odmevnih akcij in manj priljubljenosti same vlade. Ta je v zadnjem mesecu narasla – kar je ob dogovoru s sindikati javnega sektorja najbrž razumljivo. A se to rejtingu SDS ni prav nič poznalo. Zanj je bila decembra precej bolj blagodejna Janševa napoved borbe proti tajkunom. Videti je, da gre pri priljubljenosti SDS predvsem za vprašanje, v kolikšni meri lahko stranka homogenizira najbolj zveste privržence.

Na drugi strani podpora SD zadnje mesece vztrajno pada. Vrhunec priljubljenosti, ki ga je največja opozicijska stranka doživela ob kolapsu stare LDS, ko je prevzela vlogo liderja opozicije, je precej hitro minil. In tudi nove pridobitve, kakršna je bil v zadnjem mesecu Mitja Gaspari, kot kaže, ne morejo ustaviti padanja priljubljenosti. Zadržani odnos Boruta Pahorja do sindikatov je očitno precej pomembnejši od novih imen in tudi napovedovanje prevzema premierske odgovornosti po volitvah se zaenkrat ni izkazalo za zelo učinkovito. Pahor je na lestvici priljubljenosti zdrsnil celo na tretje mesto za Türkom in Jankovićem. A najbolj priljubljena stranka ima še vedno velikanski naskok pred zasledovalci in njena gravitacija še vedno dovolj dobro deluje.

Največje presenečenje je seveda Zares, čeprav je na mestu vprašanje, ali gre zares za presenečenje. Ob ustanovitvi nove stranke so vsi poudarjali, da gre za novo stranko starih politikov. Vendar se antipropaganda, ki je prihajala predvsem s strani vladne koalicije, ni prijela. V javnosti ob predsedniku stranke Gregorju Golobiču namreč nastopa veliko število imen, ki so bila politično doslej povsem neznana, hkrati pa Golobič v svojih nastopih deluje razumno, nepretenciozno in umirjeno. Identifikacija z nekdanjo LDS se je tako povsem umaknila v ozadje in zdi se, da je percepcija javnosti, da gre za novo stranko prevladala. Za povrh je Zares uspelo ustvariti vtis, da gre za povsem resno organizirano stranko, ki omogoča privlačnost resne izbire dovolj močan.

Razlike med prvimi tremi kandidati za vrh na parlamentarnih volitvah so velike. Vendar ne nepremostljive. Prednost SDS je v tem, da vlada, ker pred volitvami prinaša možnost razdeljevanja “bombončkov” in da ima zelo trdno jedro svojih privržencev. SD je v prednosti enostavno zato, ker je v opoziciji in ker je velika, dobro organizirana stranka, ki je uspela ohraniti trdnost kljub opaznim razlikam med njenim članstvom. Adut Zares je novo – je slogan sprememb. Politika samoomejevanja, ki jo propagira Zares je nekaj, kar je enostavno privlačno. Vprašanje je samo, v kolikšni meri si ljudstvo zares želi nekaj novega, kajti za željo po novem, ki vedno predpostavlja tveganje, mora staro vzbujati velike količine nelagodja.

In ostali? LDS ima resne težave. Ji je škodil Gasparijev pristop k SD? Bolj verjetno se zdi, da je vzrok v tem, da se LDS ne predstavlja kot stranka in da ji ni uspelo to, kar je uspelo Zares – najti svojo pozicijo v političnem spektru. Še jasnejši padec je doživela SNS, ki je z razcepom ogromno izgubila. Lipe ankete sicer še niso zaznale, a če bo Peče ustanovil stranko, se zdi, da lahko njegova Lipa prevzame opazen del Jelinčičevih volilk in volilcev. SLS se je nekoliko okrepila, a to je zaenkrat premalo, da bi lahko sklepali o njeni prosperiteti. Za Desus velja enako. Biti v vladi in hkrati v opoziciji nikoli ni bila najbolj simpatična pozicija, ki bi lahko bila na volitvah izdatno nagrajena. Za NSi pa se zdi, kot da o njej niti ni vredno izgubljati besed, a pustimo se presenetiti.

V Delovi anketi je kar 27,5 odstotkov vprašanih neopredeljenih. Podatek, ki priča o tem kako pestro bo letošnje leto.

Jani Sever