Upor sodnikov

Minister za pravosodje Lovro Šturm pravi, da izvoljeni sodnik ne more stavkati, lahko pa odide, če se mu zdi neprimerno delati za plačo, ki jo prejme. Minister za upravo Gregor Virant vztraja pri stimulativnem nagrajevanju sodnikov, kar pomeni zamrznitev nekaterih plač. Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen pa sporoča, da v sodstvu vre. Zdi se kot recept za katastrofo.

Lukenda ne kaže znakov zmanjšanja sodnih zaostankov. In spor politike s sodno vejo oblasti vsekakor ni dobra strategija, da bi se na tem, tako pomembnem področju kaj premaknilo. Ko začnejo sodniki groziti s stavkami, to ni ravno dobra novica. Še slabša novica je, ko pravosodni minister na grožnje s stavko odgovori s protigrožnjo, da naj v primeru, da s plačo niso zadovoljni, kar odidejo.

Ob tem, ko predsedniki sodišč opozarjajo na čedalje pogostejše neuspešne razpise prostih sodniških mest zaradi nezanimanja pravnikov za sodniški poklic, so takšne ministrove izjave še bolj nenavadne. Predvsem pa se zdijo v popolnem nasprotju s cilji njegovega projekta Lukenda. Brez sprenevedanj – novi plačni sistem je hkrati tudi inštrument nadzora politike nad sodstvom. In sodniki bodo glede tega nepopustljivi.

Minister Virant, ki odločno brani reformo, je zgrožen. Po njegovem mnenju, so pozivi k protestom in stavki samo manifestacija odpora proti stimulativnemu nagrajevanju in vztrajanja pri komoditetah in uravnilovki. Hkrati zatrjuje, da se plače ne bodo znižale. Nekatere bodo lahko samo zamrznjene. Tudi več let. Virant ob tem pravi, da so drugačne razlage novega plačnega sistema zgolj manipulacija.

A kdo tu manipulira? Zamrznitev dejansko pomeni zmanjšanje. Tako kot v primeru RTV naročnine, s čimer se denimo rad pohvali Branko Grims. Samo da je pri sodniških plačah to znižanje precej bolj opazno kot pri RTV naročnini. Virant sicer obljublja visoke nagrade za uspešnost. A tudi, če odmislimo vidik poseganja politike v sodstvo, sodniki trdijo, de gre za nerealne obljube, ker ima dan samo 24 ur.

Predsednica LDS Katarina Kresal je opozorila na še eno pomembno podrobnost v “sodstvenem” sporu. Pravi, da je Šturmova izjava, da “je za plače funkcionarjev odgovoren minister za javno upravo,” čisto sprenevedanje. Plačna reforma v sodstvu je bila namreč izvedena tudi s spremembo Zakona o sodniški službi, ki jo je pripravilo in v parlamentu zagovarjalo pravosodno ministrstvo.

Pravosodno ministrstvo je tudi odgovorno za uskladitev sodniške zakonodaje z odločbo Ustavnega sodišča, ki je plačno reformo za sodnike razveljavilo. In prav neupoštevanje te ustavne odločbe je eden od ključnih javnih očitkov sodnikov vladi. Kot pravi Kresalova, ti namesto, da bi v miru zagotavljali sodno varstvo državljanom, sami zahtevajo varstvo svojih pravic in izgubljajo čas za ukvarjanje s problemi, ki jih je povzročila vlada.

Dvoboj med sodniki in vlado vsekakor ne bo kmalu končan. Testen pravi, da bi bilo dobro tudi spremenjeno plačno reformo dati v oceno ustavnemu sodišču. Kako bi to odločilo najbrž ni potrebno niti ugibati. Kljub temu, da je minister Virant prepričan, da so sodniške plače primerljive s plačami funkcionarjev v zakonodajni in izvršni oblasti, se predstavniki sodne veje oblasti s tem najverjetneje ne bodo strinjali.

Tudi predsednik vrhovnega sodišča sicer nasprotuje stavki. A med sodniki, kot pravi, vseeno vre. Tako kot med praktično vsemi poklici v Sloveniji. Samo da medtem ko večina zahteva povišanje – žerjavisti v Luki Koper denimo za 30% – njihovim plačam grozi zamrznitev. Primerjava je za pravno državo porazna.

Jani Sever