Komentar - Zijad

Deseti december zagotovo ni bil dan D za Kosovo, kot so mnogi napovedovali. Mednarodni inštitut IFIMES je že vse skozi mnenja, da kosovska skupščina ne bo sama razglasila neodvisnosti. Takšno vedenje bi jo pripeljalo v pozicijo Severnega Cipra v 70-tih letih prejšnjega stoletja. Poteze kosovske skupščine bodo potekale v neposredni zvezi s politiko Washingtona. Če bo prišlo do enostranske razglasitve, bo to zagotovo usklajeno s kosovskimi zavezniki, še posebej z ZDA. Hashim Thaci bo sestavil novo vlado skupaj s Demokratsko zvezo Kosova, ki je stranka pokojnega Ibrahima Rugove. Kosovska politika se s prihodom Thacija ne bo bistveno spremenila, ker samostojne kosovske politike dejansko ni, saj jo oblikujejo predvsem ZDA in delno EU. Javnost pred vsem zanima, kakšno bo ravnanje Srbije in kosovskih Srbov v primeru razglasitve neodvisnosti. V javnosti je malo znano dejstvo, da Srbi kontrolirajo dobro petino teritorija Kosova. To pa se ne nanaša le na primer Mitrovice, kjer obvladujejo teritorij v enem kosu, temveč gre za enklave v različnih delih teritorija, kar bistveno otežuje funkcioniranje prihodnje kosovske države. To vprašanje bo odprto ne glede na naslednje poteze kosovskih oblasti in zagotovljeno avtonomijo za t.i. srbske občine. Za slovensko zunanjo politiko bo vprašanje Kosova predstavljalo poseben izziv v času predsedovanja EU. Pojavljata se dva možna pristopa. Prvi, da Slovenija aktivno sodeluje in drugi pa bo Slovenija imela le svetovalno vlogo pri reševanju tega aktualnega vprašanja. Mednarodni inštitut IFIMES je mnenja, da ne prvi ne drugi pristop ni sprejemljiv za Slovenijo in lahko škoduje njenim interesom. Slovenija je bila pred 16. leti del skupnega jugoslovanskega vprašanja, ki je marsikje povzročilo globoke rane, ki še danes ponekod niso povsem zaceljene. Še posebej v Srbiji nekatere sedaj vodilne slovenske politike še vedno doživljajo kot razbijalce Jugoslavije. Enostavno povedano, postavlja se vprašanje primernosti slovenskega ponujanja rešitve v regiji zaradi zapletenih razmerij iz preteklosti. Kaj bi se zgodilo in kako bi se na primer odzvala hrvaška in slovenska politika in javnost, če bi srbski predsednik Tadić ponudil rešitev spora v piranskem zalivu? Morda v tem leži odgovor o slovenskem »reševanju« kosovskega vprašanja.

Zijad Bećirović