Dizajnirana blamaža

Vlada je pred predsedovanjem EU nameravala spremeniti svojo vizualno podobo. Vsa ministrstva in kabinet predsednika vlade so dobili svoje nove znake. In takoj je prišlo do reakcije. Stroka je zgubila živce - tako negativnega odziva že dolgo ni bilo. No niti ne tako dolgo. Pravzaprav smo dobili kar za dva dizajnerska presežka skorajda ob istem času. Tik pred prenovljeno celostno podobo je namreč vlada predstavila znak za predsedovanje Slovenije EU. Oba predloga so oblikovalci raztrgali. Na prafaktorje. Nobenega pohvalnega mnenja ni bilo slišati, razen morda od avtorjev in naročnikov. Podobno kot v primeru znaka “srce - Triglav”, narejenega za akcijo promocije Slovenije. Ampak zadnji oblikovalski met ima vendarle presežek, ki je čisto političen.

Kljub temu, da je novo celostno podobo naročnik najprej na vse pretege hvalil, je na koncu od nje odstopil. Tako nekako kot v primeru znaka “srce - Triglav”. Je to lahko pohvalno? Konec koncev Janševa vlada na koncu vendarle vedno popusti. In vendar je to predvsem zoprno, ker je prej potreben strašen kraval in ker so potem na vrsti izgovori v stilu, saj nismo hoteli, šlo je samo za poskus, saj poslušamo tudi mnenja stroke. Vendar samo post festum in samo, kadar je tako glasna, da bi to lahko škodilo ugledu vlade. Kar se na koncu itak zgodi. Le kaj vodi estetske akcije vlade? Odgovor se zdi enostaven - njen nesofisticiran okus, za katerega je prepričana, da je najbolj ustrezen.

Kakšna je bila torej zadnja oblikovalska akcija vlade in kaj se je zgodilo? Tisto, kar smo si najbolj zapomnili so bili kalček, pa kupčki cekinov, žarnica, dlan s srcem … in seveda knežji kamen. Vse skupaj je bilo videti osnovnošolsko in hkrati grozno primitivno. Kajti talentiranih osnovnošolskih idej ne gre žaliti. No, zdi se, da vlade o napačnem pristopu tokrat ni prepričal upor stroke. Zgodili so se ji Haider in Avstrija in knežji kamen - načrtovani novi simbol predsednika slovenske vlade. Na evrskem kovancu za 2 centa knežji kamen sicer imamo, vendar je tako rekoč neopazen in ob prehodu na evro je bilo preveč komplicirano menjati podobe, da bi avstrijski protest uspel. Zdaj je situacija drugačna. Med predsedovanjem bi knežji kamen kot slovenski simbol ves čas krožil po Evropi.

To je bilo očitno preveč. Pritiski so bili tokrat preveliki in Slovenija je pokleknila. Nerodno - predsednik slovenske vlade je ostal brez svojega knežjega kamna. Dobra stran zoprne novice je, da bo kot kaže, zaradi tega padla tudi celostna podoba. Ali pa tudi ne. Slovenska vlada namreč ne prizna, da je popustila pod pritiski iz sosednje države. Sporočili so samo, da predlog ni dobil konsenzualne podpore na vladni ravni. Kabinet predsednika vlade se bo še odločil ali naj zanj izberejo nov simbol ali nobenega. Enak pristop naj bi uporabila tudi ministrstva. Komur bo znak všeč, naj bi ga torej obdržal in komur ne, lahko izbere novega ali nobenega. Smo prav razumeli? Saj ne more biti res. Videti je kot da se vlada iz oblikovalske šlamastike seli na področje popolne katastrofe.

Le kaj jo žene v takšna brezglava ravnanja? Se ne zaveda, da so prav vsi državni simboli neverjetno občutljiva tematika, saj zadevajo vse prebivalce države? Je res prepričana, da mora svoj osebni okus, ki pač ni najbolj svetovljanski, vsiljevati vsem in vsakomur? V tem je nekaj tako nezgrešljivo kardeljanskega. A to je vladi v krvi - spomnimo se zahteve za odstranitev Frlicevega kipa Jožeta Pučnika. Zadnji primer je tej obsesivni želji po odločanju, dodal še eno dimenzijo. Kaos, ki sledi, kadar moč odločanja zmoti zunanji nadsodnik. Tisti, ki se mu vlada nikakor noče zameriti. Najbolj zoprno ob tem je, da si je predsednik vlade knežjega kamna gotovo želel in da je s tem, ko se mu je odpovedal, razočaral prav tiste, na katere lahko pri obrambi vladnega okusa, najbolj računa.

Vlada ima s svojo podobo velikanske težave. Zadnji primer je mogoče preslikati na mnoga področja njenega delovanja. Najprej se zaleti, potem se umakne in improvizira. Vse skupaj pa je začinjeno še z okusom sumov klientelizma in korupcije. Zmagoviti dizajn celostne podobe je prispevala prvi vladni stranki dobro znana agencija, ki je pred zadnjimi volitvami prebarvala vlak SDS. Mimogrede, že sama ideja oglaševanja politične stranke na državnih železnicah, ki jih ta ista stranka že dolgo obvladuje preko sindikata in kasneje tudi preko direktorjev, je degutantna. In ta agencija bo, kljub kolapsu prenove celostne podobe, ki jo je pripravila, seveda zaslužila. Kako simpatično je to volivkam in volivcem zgovorno kažejo javnomnenjske raziskave.

Jani Sever