Kaj je tole? Od tu lahko uporabite povezave na Spletnih skupnostih in shranite Komentar - Simona na skupne zaznamke ali uporabite E-poštni vnos in pošljete povezavo prek e-pošte.

Social Web

E-pošta

E-mail It
december 13, 2007

Komentar - Simona

Objavljeno v: vestni komentar

Premier Janez Janša je znova blestel v vlogi odmevnega govornika. Zgovoren dokaz za to je bila ponedeljkova proslava ob svetovnem dnevu človekovih pravic. Letošnja slovesnost je bila posvečena spominu na politične zapornike v Sloveniji 1945-1990. Tudi bistvo premierjevega govora je bilo opravičilo:
“Vsem, ki ste se živi in me slišite, izrekam opravičilo in priznanje. Želel bi si, da za temi besedami stoji sleherni državljan in državljanka te države. Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vas sodili in preganjali, pa so ravnali narobe.”

Opravičilo je moč dojeti dvoplastno. Premier se opravičuje po krivici zatiranim nedolžnim žrtvam povojnega revolucionarnega nasilja. A opravičilo ima še en segment, katerega bistvo sega v maj 1988 in tedaj odmevno afero JBTZ oz. proces proti četverici. Glavni protagonisti afere Janša, Borštnar, Tasič in Zavrl so priprti zaradi spornih objav tajnih dokumentov JLA v tedniku Mladina. V uredništvu Mladine zato junija 1988 ustanovijo odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Pred sojenjem se pred stavbo tedanjega vojaškega sodišča na Metelkovi v podporo četverici zbere okoli 30.000 protestnikov. Po sojenju je sedanji premier obsojen na leto in pol zapora. Avgusta 1989 je izpuščen. Sledi t.i. slovenska pomlad.

Janez Janša se je s ponedeljkovim govorom očitno opravičil tudi samemu sebi. Vse skupaj je namreč izzvenelo kot mučeniska manifestacija v slogu cerkvenih blagrov. Ker pa je med Slovenci tudi mnogo ateistov, obstaja recept, kako doseči povračilo za krivice ze za casa tuzemskega zivljenja, npr. postanemo predsednik vlade in začnemo v slogu “milo za zajfo” s povračilnimi ukrepi. Z eksplicitno distinkcijo med dobrimi in zllimi opomnimo današnjo mladež z namenom, da se kruta zgodovina ne bi nikoli več ponovila.

Premierjev govor je bil nedvomno zelo odmevna, a ne izjemno bistra poteza. Saj, kakor pravijo, se lastna hvala pod mizo valja. Kdor pa se na zemlji povišuje, bo ponižan v nebesih. Kje je torej vsa diplomatska uglajenost?

Simona Lešnjak


Nazaj na: Komentar - Simona