Strah pred samim sabo

Predsednik vlade s svojim sporom z novinarji misli resno. Zelo resno. Njegovi zadnji nastopi v javnosti so vezani izključno na izjave in intervjuje izbranim medijem ter novinarjem. Tistim, ki jim popolnoma zaupa. Upravičeno - to je mogoče videti iz vprašanj, ki so mu zastavljena. Nič pretirano novega. Konec koncev je to vedno počel. In nič pretirano unikatnega. To je lastnost mnogih politikov, tudi v demokratično bolj razvitih državah od Slovenije. Znamenita je Nixonova averzija do novinarjev, tako kot je denimo znano, da kancler Kohl znamenitemu Spieglu nikakor ni hotel dati intervjuja. A Janez Janša je ta pristop v zadnjih tednih prignal do novih razsežnosti.

Začelo se je s tiskovno konferenco v Ormožu, na kateri je napovedal, da je vse mogoče - tudi odstop vlade - potem pa odbrzel pred novinarji v svojo limuzino in se odpeljal. Včeraj je podoben pristop uporabil na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil ob prvem srečanju z novoizvoljenim predsednikom republike Danilom Türkom. Novinarjem je dovolil dve vprašanji. Vendar ne njemu. Na obe je odgovoril Danilo Türk. Premier pa je ob vprašanju, ki je bilo namenjeno njemu, samo odmahnil z roko, češ vprašanje je napačno. Seveda ima predsednik vlade vso pravico do takšnega ravnanja. Povsem drugo vprašanje pa je, ali je lahko tak odnos do medijev razumen.

Predsednik vlade je v tem času nastopil še trikrat. Šlo je za obsežne prezentacije njegovih pogledov. In prostor, kjer jih je predstavil, je bil skrbno izbran. Dal je dva velika intervjuja. Enega direktorju TVS in drugega tedniku Mag. Vmes je imel še večurni nastop v državnem zboru. Z omejitvijo časa, ki je bil na voljo poslankam in poslancem za njihove razprave. Vedno je bilo zelo zanimivo. V mnogih pogledih je imel predsednik vlade prav. In v mnogih se kar precej ljudi z njim ne more strinjati. Ampak v vsakem primeru se zdi, da je predsedniku vlade najbolj ljub način sporočanja svoje politike monolog. Čeprav smo ob vprašanjih v intervjujih na TVS in v Magu vendarle zvedeli več, kot če bi govoril sam.

Intervjuji s predsedniki vlade, ki sovražijo intervjuje, so pač toliko bolj dragoceni. Tudi z zadnjim v Magu je bilo tako. Premier je v njem povedal nekaj izjemno pomembnih stavkov. Predvsem je priznal, da je bila prodaja Kadovih in Sodovih deležev v Mercatorju napaka. Nerodno - saj je na to opozicija opozarjala že ves čas, medtem ko je sam posel vneto branil. A priznanje napake seveda ni bilo ravnanje skesanca. Bilo je politično dejanje. Še ena od potez v bitki s pivovarji iz Laškega. Janša je namreč v isti sapi dodal, da najbrž ni vedel vsega in da je pravi krivec za napako Andrijana Starina Kosem, sedanja prva nadzornica Dela. Bil je pač zaveden.

Podvprašanj o sestanku na vladi, kjer se je posel dogovoril in o tem, da je bil posel osnova za vladno obvladovanje Dela, seveda ni bilo. Konec koncev niti niso potrebna. Saj predsednik vlade na takšne provokacije gotovo ne bi odgovarjal. Povedal je kar je hotel in to zadostuje. Ko bo želel povedati kaj novega bo za to že izbral primeren trenutek in prostor. Vsaj nekaj časa bi to moralo delovati. Premier ima sicer smolo, da se bo kmalu začelo predsedovanje evropski uniji, ko bodo novinarke in novinarji za vprašanja imeli več prostora. Ampak tudi takrat se bo neprijetnim poizvedovanjem najbrž lahko izognil, saj ne bodo neposredno vezana na samo predsedovanje.

Kljub temu se zdi, da mu izbrani pristop k medijem ne more prinesti prav veliko popularnosti. Tudi zato, ker je glede tega Janez Janša pogosto enostavno štorast. Nedavna primera to dovolj dobro ilustrirata. Ko je njegova zaročenka Urška Bačovnik napovedala poroko, ga ni bilo zraven, kar bi bilo enostavno videti bolj kul. Še več, njene napovedi kasneje sploh ni komentiral. Vprašati pa se ga o tem tako ali tako praktično ne da ničesar, dokler sam ne bo pri volji. Mimogrede - tudi to, da je bila Urška aktivna podpornica Lojzeta Peterleta, ni bilo ravno simpatično. Videti je bilo, kot da bi jo v bitko poslal njen Janez, ki je bil hkrati do Peterleta ves čas precej zadržan.

A to so bili še časi, ko predsednik vlade ni bil popolnoma sprt z mediji in je še odgovarjal na njihova vprašanja. Zadnji intervju za Mag je potrdil, da ga tudi izbrani novinarji in mediji ne morejo obvarovati pred spodrsljaji. Ko je govoril o urejenosti Ljubljane je za primerjavo ultimativne neurejenosti, na katero ga spominja slovensko glavno mesto, popolnoma nediplomatsko uporabil Bačko Palanko. Popolnoma brez stila, ponižujoče, zavrženo - si predstavljate, da bi za primer neurejenosti kakšen zahodnoevropski premier uporabil Grosuplje - in za povrh popolnoma zgrešeno. To vojvodinsko mestece je namreč med bolj urejenimi. Če bi ga Janša kdaj obiskal, bi to vedel.

Pred “kruhom v smetnjakih” Janeza Janše ne more obvarovati nihče drug kot on sam.

Jani Sever