Treslo bo

Slovenijo, kot kaže, čaka v naslednjem obdobju stavkovni val. Sindikati in delodajalci ne najdejo skupnega jezika. Javni sektor pa je že začel stavkati. Cariniki so začeli zelo natančno preiskovati na mejah. Morda se bo danes končalo. Vendar je več kot očitno, da bo oblast - čeprav vse stavke niso in ne bodo uperjene neposredno proti njej - v naslednjem letu v škripcih. Država, ki jo pretresajo štrajki je v težavah. In nobeni vladi ne more biti vseeno, če stvari stojijo. Posebej, kadar se to dogaja v velikih sistemih. V Sloveniji poleg tega ne gre samo za nekaj tovarn ali panog. Nezadovoljstvo je precej širše.

Ankete kažejo, da kakšna polovica ljudi misli, da živijo slabše kot lani. Visoko gospodarsko rast, ki je seveda spodbudna, čutijo predvsem bogati. Tisti, ki jim je sedanja vlada izdatno znižala davke. Inflacija, ki je vlada, kot pravi sama, menda ne zna obvladovati, pa je prizadela tiste najbolj revne. Tiste, ki jim davčna reforma ni prinesla praktično ničesar. Podobno velja za gospodarstvo. Veliki so bolj ali manj zadovoljni. Medtem ko za mala podjetja, ki so na začetku svoje poti, vlada ni naredila popolnoma ničesar, kljub temu, da je o tem veliko govorila. To na Vesti, ki je takšno podjetje, dobro vemo.

Del sindikatov se bori z delodajalci, drugi del neposredno z vlado. A oboji delujejo politično. Zato bodo neposredno vplivali na rezultate prihodnjih volitev. Predsednik vlade je bil v razmerju do sindikatov vedno zelo nespreten, še več bil je netakten, pogosto žaljiv. Hkrati pa je po prvih velikih delavskih demonstracijah v njegovem mandatu pokazal, kako popustljiv zna biti, ko so pritiski preveč močni. Kar je bil znak za to, da lahko dosežejo, kar hočejo. Vlada ima v svojih vrstah tudi povsem drugačnega politika. Minister za javno upravo Gregor Virant je oster - vendar korekten pogajalec. Vsaj tako pravijo tisti, ki sedijo na drugi strani.

A Virant je tudi sicer racionalen človek. To se je morda najbolj izrazito pokazalo ob njegovem nasprotovanju zakonu o regionalni razdelitvi Slovenije, ki ga podpira vsa vlada, celo minister za finance, čeprav mu je najprej nasprotoval. Virant ima pomembno nalogo - najprej mora “ustaviti” carinike in potem končati zgodbo o plačah v javnem sektorju. Včeraj je bil na TVS prepričljiv. Vsekakor precej bolj kot predstavnik carinikov. Dobro bi bilo, da bi mu uspelo brez velikih popuščanj. Cariniki imajo v rokah zelo močno orožje - praktično zaprtje meje s Hrvaško. Vendar so njihove zahteve tudi precej nesimpatične.

Popolnoma drugače je z delavci, ki so nedavno masovno demonstrirali v Ljubljani. Predsednik vlade se je s preusmeritvijo fokusa na tajkune na proteste pravzaprav odzval zelo spretno. Delavstvu je pokazal, proti komu naj bi se borili. Kdo je njihov pravi sovrag. Hkrati jim je sporočil, da je on njihov pravi zaveznik. Edini človek, na katerega lahko računajo. Tajkuni so namreč povezani s strankami, ki jim premier pravi stranke kontinuitete. Še več - Borut Pahor se je od demonstracij itak distanciral. Povsem na dlani je torej, kdo je najbolj predani vitez ponižanih in razžaljenih.

Beseda tajkun je v zadnjem mesecu eksplodirala. Ne glede na to, kaj stoji za njo, ima njena ekspanzija že svoje učinke. Vsi vedo kaj tajkun pomeni. To je tisti grdi človek, pravzaprav nečlovek, ki ga ljudstvo redko vidi, ali sploh nikoli. Ima toliko premoženja, da je za običajne ljudi nepredstavljivo. Svoje bogastvo si je pridobil na menda umazan, kriminalen način in ga sedaj izkorišča za to, da še bolj izkorišča revne. Poleg tega je njegov talec vsa država, saj je od njega odvisna višina inflacije. Prava propagandna podoba Žida iz začetka dvajsetega stoletja, ki je tako motivirala evropsko delavstvo.

Seveda ni mogoče reči, da so slovenski “tajkuni” nedolžni. Vendar v demokracijah o teh stvareh odločajo sodišča. Zato pravi strah pravzaprav zbujajo besede predsednika vlade o lovkah in kriminalnih povezavah in nacionalnem tkivu. Velja si jih zapomniti. “Vlada bo okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brezsramno bogatijo.” Tako je govoril Janez Janša v državnem zboru po izglasovani zaupnici vladi 19.11.2007. Da - čaka nas vroče leto 2008.

Jani Sever