Koristi napadenih

Prvo anketo javnega mnenja po glasovanju o zaupnici vladi so vsi nestrpno pričakovali. Vox populi je za Pop TV in Dnevnik nameril zadnje premike na politični sceni, ki so vsekakor zanimivi. Predsednik vlade Janez Janša je na lestvici priljubljenosti zdrsnil na katastrofalno 17. mesto. Kar je nekoliko nenavadno. Podpora vladi je namreč nekoliko višja (s 35% se je dvignila na 37%). In tudi SDS je nabral v novembru več odstotkov kot v oktobru (novembra 18,5% - oktobra 15,3%). To se je zgodilo kljub temu, da je s svojo utemeljitvijo glasovanja o zaupnici vladi premier prepričal komajda 32% anketiranih. Nenavadno - a vse ima svojo logiko.

Predsednik vlade sam sicer izgublja, a vendarle mu uspeva nekaj drugega. Slovenija se dodatno polarizira. Nekako bi lahko rekli, da doživljamo hrvaški sindrom. Na zadnji meritvi se je namreč SD povzpela na rekordnih 30%. Tako prvi dve stranki skupaj tehtata kar 48,5%. Če jima prištejemo še tiste, ki ne vedo koga bi volili ali sploh ne nameravajo voliti (skupaj 21,4%), ostalim ostane samo dobrih 30%. Pa še od teh 30% jih 14 pripada LDS in Zares, ki sta prav tako zabeležili manjši vzpon - vendar bolj v okviru statistične napake. Kaj se je torej zgodilo? Je bil predsednik vlade Janez Janša s svojim manevrom vendarle uspešen? Kljub temu, da sam ponovno izgublja.

Za takšno oceno se je potrebno spomniti naporov, ki jih je “pomladna” stran vložila v afirmaciji in uzakonjenje večinskega volilnega sistema. Na koncu ta ni bil sprejet s pomočjo prestopa SLS na stran “kontinuitete” in ob prvem nespoštovanju referendumskega rezultata - potrjenega na ustavnem sodišču. Državni zbor je takrat odločil po svoje, kar je postalo izgovor za kasnejše nespoštovanje odločb ustavnega sodišča o izbrisanih. In bo najverjetneje še kdaj uporabljeno kot argument o presedanu, ki gradi prakso odnosa do pravne države v Sloveniji. Potem je “pomlad” ambicijo uveljavitve večinskega volilnega sistema opustila. Ideja se je pojavljala le sporadično.

Zdaj se zdi, da se je vrnila z vso silo. Ne kot ideja o spremembi volilne zakonodaje, temveč kot čista ideja polarizacije slovenske politične scene. Predsednik vlade je s svojim napadom, ki je bil (mediji so bili sicer pomemben del te strategije, vendar ne osrednji) namenjen predvsem SD in njenem sodelovanju pri projektu vodenja EU, uspel razdeliti volilno telo. Majhni so postali še manjši. Nepomembni. Opredeljevanje, ki ga je zahteval premierov nastop v državnem zboru, je očitno potekalo predvsem med prvima dvema strankama. Na koncu sta obe zmagovalki. Janši je uspelo homogenizirati desno volilno telo in ga hkrati motivirati. Obenem pa je motiviral tudi volivke in volivce napadene SD.

Boj seveda še ni končan. Nadaljuje se na neki precej nenavadni ravni. Predsednik vlade je napovedal vojno tajkunom. Bilo je pričakovano. A zdaj se zdi, da se je boj, vsaj zaenkrat, skoncentriral predvsem na Boška Šrota, direktorja pivovarne Laško. Kot smo zvedeli - člana SD. Orožja so v pripravljeniosti in streljanje se je tudi že začelo. Celo več - iz dneva v dan se stopnjuje. Šrot je v petek pisal Janši in Janša mu bo danes odgovoril na Vročem stolu. Potem lahko pričakujemo še kakšno nadaljevanje. Ob tem je zanimiva izbira nasprotnika. Janša bi si lahko izbral tudi kakšnega drugega tako imenovanega tajkuna. Ampak Boško Šrot je gotovo najbolj privlačna tarča.

Predsednik vlade ga namreč prepoznava kot dvojnega igralca. Na eni strani je član SD - najbolj konkurenčne stranke SDS za mandat na prihodnjih volitvah. Na drugi brat Bojana Šrota, novega predsednika SLS - potencialno najbolj konkurenčne stranke SDS na desnici. Kombinacija je presenetljiva. A samo na prvi pogled, konec koncev gre namreč predvsem za denar. Hkrati pa je Šrot pripraven za premierovo politično akcijo tudi zato, ker ima Laško v lasti Delo, precejšnji del Večera in Mercator. Mercator je največji trgovec - z nedvomnim vplivom na inflacijo. Delo in Večer pa skupaj predstavljata več kot polovico Slovenskega časopisnega trga. Dober teren za zgodbo Janeza Janše torej.

Zapleta jo pravzaprav samo en detajl - vloga Laščanov pri njegovem poskusu obvladovanja Dela in na to vezani posel z Mercatorjem. O tem je Andrijana Starina Kosem pred meseci nekaj že povedala v svojem pismu. No, gotovo se da o tem povedati še več. Tisto, kar Janši v tem primeru ne gre ravno na roko, pa je tudi izkušnja, da SD ostaja na obrobju njegovih zgodb. Še več - zdi se, da jo samo krepijo. To predsedniku vlade gotovo ne more bit preveč všeč. Res slaba novica, pa bi bila, če bi napadi na Šrota povzročili nasprotni učinek od pričakovanega in bi okrepili Šrotovo SLS.

Jani Sever