Komentar - Aljaž

Slovenija se je, kar se tiče filozofije, znašla v dvoumnem položaju. Po eni strani so naši filozofi, kot so Slavoj Žižek, Alenka Zupančič, Dean Komel in Mladen Dolar, postali trendsettlerji sodobne filozofije. Niso zgolj komentatorji njenega trenutnega stanja, temveč tudi njeni aktivni sooblikovalci. V skladu s Kantovo filozofijo bi lahko rekli, da je naše filozofsko stanje tako v območju določujoče razsodne moči, kot tudi reflektirajoče: izumlja koncepte, jih hkrati uporablja, predeluje in, če si drznemo uporabiti to besedo, tudi zlorablja.

Po drugi strani pa filozofija v slovenski javnosti uživa majhen ugled. Nadvse zgovorna je raba glagola “filozofirati” v slabšalnem smislu. Ob Svetnovnem dnevu filozofije, 15. 11., bomo poskušali pokazati, da je filozofija vse prej kot sklop naivnih bralnih krožkov o vsakokratnem političnem in kulturnem stanju, temveč tudi iskanje odgovorov na bistvena vprašanja, ki zadevajo “nas”: kaj smo, kam gremo, kakšna je naša vloga v svetu in, kar je najbrž najbolj bistveno, kaj je svet sam. Naše izhodišče je opazka Deana Komela, po kateri smo lahko Evropejci (ali državljani Človeštva) zgolj na podlagi tega, da smo Slovenci. Zato dajemo poudarek na slovenski filozofiji, na tem, kar se ne le dogaja v naši sodobnosti, temveč tudi v našem okolišu.

UNESCO-ve dneve filozofije bomo zato pospremili s predavanji, ki jih oddelek za filozofijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani organizira v sodelovanju s Študentskim filozofskim društvom pod imenom Filozofski maraton. Vsak dan bomo tako posvetili kritični presoji predavanja iz najrazličnejših perspektiv, ki jih ponuja sodobna, slovenska filozofija. Sklop predavanj, ki bo potekal pod naslovom “Kaj je filozofija”, si obeta velik obisk; več informacij in urnik predavanj pa lahko najdete na spletni strani oddelka za filozofijo (ali zofofili.si). Lep pozdrav in verjamem, da se ne bomo samo videli ampak tudi mislili.

Aljaž Potočnik, Študentsko filozofsko društvo