Med podporo in zadržanostjo

Predsedniška kampanja je tik pred zaključkom. Vse je na mizi. No, morda bo prišlo še do kakšnega presenečenja - Peter Jambrek jih je nekako napovedal za današnje soočenje pred Zborom za republiko. Vendar je kaj zelo presenetljivega težko pričakovati. Tudi če bomo res izvedeli kaj novega, bo to očitno iz sveta osamosvajanja. Pravo presenečenje bi bilo pravzaprav samo, če bi desnica, ki podpira Peterleta nehala govoriti o osamosvojiteljskih zaslugah. A to se zdi praktično nemogoče. Čeprav zadnje poteze desnice kažejo, da v Peterletovo zmago nihče nima pretiranega zaupanja.

Nova strategija, ki jo je Peterle prevzel po prvem krogu volitev pomeni vrnitev k “pomladnim” koreninam. Napovedal jo je Janez Janša takoj po razglasitvi rezultatov prvega kroga in Lojze Peterle se ji je uklonil. Odpustil je Marka Pogorevca - menda zaradi izsiljevanja koprskega župana Borisa Popoviča in zamenjal strategijo. To da se je znebil šefa svojega štaba, ki je kampanjo vodil od samega začetka - skorajda celo leto dni, je dovolj neprijetno samo po sebi. Gre tako rekoč za izdajo najtesnejšega sodelavca. Je to dobra popotnica za kandidata za predsednika republike? Kdo bodo naslednji, ki se jih bo odrekel, ko bo postalo vroče? Morda tistih, ki ga bodo izvolili?

Posnetek, ki smo ga na Vesti objavili po soočenju na TVS, sicer kaže, da se Peterle Pogorevcu najbrž ni povsem odpovedal. Marko Pogorevc je namreč ravno takrat, ko je soočenje potekalo, hodil gor in dol po hodnikih nacionalne televizije. Slučajno? No v vsakem primeru Peterletovo ravnanje ne more biti simpatično. Če je Pogorevca res odpustil, potem je to popuščanje pritiskom, in če ga ni, to pomeni, da se spreneveda, kar prav tako ni ravno najbolj zaželena lastnost predsednika republike.

A to je samo simbolna stran spremembe Lojzeta Peterleta. Enako pomembne so vsebinske. Prej je kandidat “pomladi” poudarjal, da želi združevati in da ne želi govoriti o preteklosti. Zdaj tako on kot njegovi podporniki ves čas govorijo o osamosvojitvi in delijo ljudi na tiste, ki so bili v času osamosvajanja “pravi” in druge, ki so bili manj “pravi”. Sprememba je resna, vsebinska in globoka. In strategi, ki so jo oblikovali, so očitno pazljivo poslušali Janeza Janšo, ki se je v drugem krogu res precej bolj intenzivno angažiral v podporo Lojzetu Peterletu.

A še vedno z zadržkom. Še vedno ga ni bilo videti kako Lojzetu podaja roko. Se je pa jasno opredelil, na volišču, kjer je predčasno volil. Njegova izvoljenka Urška Bačovnik pa je prispevala celo uvodnik v Peterletov predvolilni časopis. Urška svojega kandidata podpira zaradi treh razlogov. Na prvem mestu je seveda to, da je eden od očetov slovenske državnosti. Z nekim drugim očetom se Urška namerava poročiti. Drugi razlog je, da Peterleta - tako kot njenega izvoljenca - podpira Angela Merkel. In tretji, da jo Peterle pritegne s pristno človeško toplino in optimizmom. Skoraj tako kot Janez.

In vendar Janez Janša Lojzeta Peterleta še vedno ne podpira z vsem srcem. Urškina podpora je sicer lepa predvolilna poteza, a hkrati za predsednika vlade ne ravno tvegana. Precej več od Urškine podpore o Janševem odnosu do Peterleta pove, da bo volilni dan dočakal na Kitajskem. Ker se obiska pri azijski velesili ni dalo tempirati nekoliko drugače? Ravnanje predsednika vlade je mogoče povsem enostavno pojasniti. V Peterletovo zmago očitno ne verjame, po drugi strani pa dobro ve, da bo njegov rezultat v drugem krogu boljši kot je bil v prvem.

Račun predsednika vlade je zapleten. Peterle mora dobiti čim več glasov po zaslugi podpore “pomladi”, ki je v prvem krogu zmanjkala. Ob tem je potrebno izkoristiti klasične teme “pomladi”, ki so vedno v jedru njenega delovanja in razmišljanja. Hkrati pa se mora “pomlad” od njegovega poraza, ki je videti skorajda neizbežen, čimbolj elegantno distancirati. Zdi se, da je premier svojo vlogo v tej igri zelo dobro domislil.

Jani Sever