Rešitev izbrisanih?

Vlada je na svoji 144. seji določila besedilo predloga Ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ga posredovala Državnemu zboru RS v sprejem po rednem postopku, ki se nanaša na t.i. izbrisane.

Predlagani ustavni zakon naj bi urejal izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za državljane drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in v Republiki Sloveniji od tedaj dalje dejansko živijo, pod pogojem, da so za dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji po Zakonu o tujcih že kadarkoli zaprosili, vendar prošnji ni bilo ugodeno. S predlaganim zakonom se dopolnjuje 13. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije (razen nakupa nepremičnin), do tedaj, ko so zanje začele veljati določbe Zakona o tujcih.

Protest civilne iniciative za izbrisane pred Državnim zborom Foto: DENIS SARKIĆ/VEST

Predlog zakona naj bi urejal tudi možnost pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje za mladoletne otroke, ki od rojstva dejansko živijo v Republiki Sloveniji in katerih eden od staršev izpolnjuje pogoje in pridobi dovoljenje za stalno prebivanje po predlaganem zakonu. Z dnem morebitne uveljavitve predlaganega ustavnega zakona bi prenehal veljati Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, razen za že začete in še ne dokončane postopke, za katere se še uporablja.

Na predlog so se odzvali v različnih političnih strankah kot tudi sami izbrisani. Aleksandar Todorović je za TV Slovenija v svoji izjavi v zvezi s predlogom zakona izpostavil, da je vlada verjetno zaradi časovne stiske, v kateri se je znašla zaradi tožbe izbrisanih proti državi na mednarodnem sodišču v Strasbourgu, kjer ravno v teh dneh čakajo na njen odgovor, zato je verjetno vlada zdaj na vrat na nos pripravila tak predlog in si z njim namerava kupiti nekaj časa. V političnih strankah pa temu vladnemu predlogu večinoma niso naklonjeni in se odzivi v večji meri nanašajo na dosledno spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, ki je izbris že pred leti označilo kot kršitev ter izdalo svojo odločbo po kateri naj bi se t.i. izbrisanim popravile krivice.

Denis Sarkić