Spremenjena razmerja

Pred drugim krogom predsedniških volitev je vse videti drugače. Zdaj je končno potrjeno, da se bosta za zmago spopadla Lojze Peterle in Danilo Türk, kar seveda ni presenečenje. Presenečenje so rezultati prvih javnomnenjskih raziskav, ki napovedujejo, da bo Türk dobil dvakrat toliko glasov kot Peterle. Sliši se pretirano. Že pred prvim krogom je bilo jasno, da naj bi imel kandidat levice v drugem krogu prednost, vendar si nihče ni mislil, da bi lahko bila tako velika. Niti po skromnem Peterletovem rezultatu v prvem krogu ne, čeprav je ta že napovedoval “pomladno” katastrofo.

Odziv je sledil takoj. Predsednik vlade in vsi predsedniki strank, ki podpirajo Peterleta so napovedali bolj odločno podporo. Peterle je skupaj s svojim štabom na začetku sicer nekoliko okleval. Vodja njegove kampanje Marko Pogorevc je na TVS celo napovedal, da se Peterletova strategija ne bo spreminjala. A kmalu je sledil obrat. Tudi Lojze Peterle je napovedal izostritev svojih stališč in več odločnosti. Drugega izhoda torej očitno ni več, čeprav to za Peterleta najverjetneje ne pomeni nič dobrega. Blokovska tekma namreč ni nekaj, kar bi si lahko želel, saj se zdi, da se je levi blok v zadnjem času opazno okrepil.

Na levi je prav to, da je bilo tam več kandidatov, povzročilo nekakšno razpršenost, ki bo očitno ostala prisotna tudi v drugem krogu volitev. Težko si je predstavljati Krajnca ali Pečaričevo, da bi eksplicitno podprla Türka. Celo Gaspari je dejal, da osebno ne namerava podpreti nobenega izmed finalistov v predsedniški tekmi, pa tudi LDS ima s tem več težav kot bi si lahko predstavljali na prvi pogled. A zdi se, da to Türku pravzaprav ne more škodovati. Morda mu lahko celo koristi, saj na ta način ostaja vsaj na videz nadblokovski. Kljub temu, da je vsem seveda jasno, da brez podpore SD in Zares na zmago ne bi mogel računati.

Še več - podpira ga tudi Desus, ki je nesporno pomembna vladna stranka. In - kot kažejo raziskave - ga podpira kar zajeten del nekdanjih volivk in volivcev SDS. Predvsem tistih, ki so se po razočaranju nad vladavino sedanje koalicije preselili in sedaj preferirajo SD pred SDS, ki so jo volili na zadnjih parlamentarnih volitvah. SD zdaj v njihovih očeh pač predstavlja sredino - politiko, ki je lahko sprejemljiva za ne preveč jasno profilirane volivke in volivce. Za tiste, ki so lahko tudi precej hitro razočarani in lahko v takšnem razpoloženju tudi zelo hitro zamenjajo politične barve.

Hkrati s tem se na politični sceni dogaja še nek drug fenomen. Prve meritve javnega mnenja po ustanovitvi Zares so namreč pokazale, da soliden rezultat, okoli šestih odstotkov, ni vplival na rejtinge SD in LDS, kar pomeni, da je Zares predvsem aktivirala neopredeljene volivke in volivce leve sredine, ki se v politiki SD in LDS ne prepoznavajo, hkrati pa niso naklonjeni prijemom vladne koalicije. To za konkretni rezultat predsedniških volitev ni nepomembno, saj širi polje levega kandidata. To je v očeh javnosti nedvomno že postal Danilo Türk, ne glede na to katere stranke ga bodo na koncu podprle.

Konec koncev ga je že podprl Milan Kučan in Janez Janša je že napadel “centre iz ozadja”. Tako da je vse po starem. Vse je jasno in tako Peterle kot Türk se bosta blokovskemu spopadu težko izognila. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je precej enostavno. Kako je mogoče, da je levica v takšni prednosti. Takšen razvoj pojasnjuje več premikov. Ne le delo vladne koalicije in nezadovoljstvo z njeno politiko. Poleg ustanovitve nove stranke in večjega števila kandidatov, ki so nagovarjali različne segmente volilnega telesa, je tu še “primer Jelinčič”, ki pomembno vpliva na razdelitev glasov.

Vzpon levice in nacionalistov, ki so hkrati proticerkveno usmerjeni, je za Peterleta neverjetno zoprna kombinacija, proti kateri je boj praktično nemogoč.

Jani Sever