Komentar - Črt

Nekaj tednov pred začetkom šolskega leta sem v medijih zasledil novico o tem, da bodo od prvega septembra dalje imeli starši vpogled v redovalnice svojih otrok kar preko spleta. Trudil sem se, a smeha resnično nisem mogel zadržati. Iz skopega prispevka je bilo jasno razbrati, da bodo v medmrežje ocene vpisovali kar profesorji in učitelji sami. Zakaj je to smešno? Enostavno zato, ker je večina profesorjev in učiteljev (za koprske šole si to upam trditi) računalniško nepismenih. Malo je namreč tistih “vzdrževalcev reda med otroci”, ki računalnik uporabljajo redno ali z njim celo dopolnjujejo svoje delo. A pustimo sedaj to. Ostaja dejstvo, da se je v ta projekt vključilo okoli 450 slovenskih šol in je treba naložbo vredno 200.000 evrov tudi opravičiti. V brkljalnik sem vpisal spletni naslov strani (http://www.dsvet.si/) - kjer naj bi se vpogled v redovalnico tudi prakticiral - tako kot sem taisti naslov vpisal že pred dobrim mesecem. Razlog? Zanimal me je napredek spletne strani. Spletna stran - enostavna na pogled. Klik na ikono “info” na vrhu strani - povezava ne deluje. Klik na ikono “storitve” na vrhu strani - povezava ne deluje. Klik na ikono “mnenja” na vrhu strani - povezava ne deluje. Klik na ikono “društva” na vrhu strani - povezava ne deluje. Klik na ikono “pomoč” na vrhu strani - glej ga zlomka…ne deluje. Glede na to, da je to spletni projekt, sem upravičeno pričakoval kontaktni elektronski naslov, na katerega bi se lahko obrnil za nekaj vprašanj, a ga (žal) ni bilo. Poleg tega ni omogočeno niti iskanja po portalu s pomočjo vpisa ključne besede, kar omogoča večina naprednejših spletnih portalov. Glede na količino vloženega denarja, se mi zdi spletna stran sramotno povprečna, kar lahko hipotetično pomeni, da si je nekdo za tole packarijo napolnil žepe. Pomanjkanje časa tako imenovanih “modernih staršev” lahko res pomeni, da je potreben nekakšen alternativni stik s šolo njihovega otroka, a bodo starši, ki jim je kaj mar za svoje otroke včasih morali tudi vstati iz svojih udobnih naslonjačev in odkorakati do šole, kjer bodo, s prve roke, dobili informacije, ki jih želijo. Sami si sedaj odgovorite na vprašanje ali slovenske šole, ki težko presegajo 1000 otrok, tako spletno stran sploh potrebujejo. In da bi vsaj delovala.

Črt Butul