Kdo se spreneveda

G. Matej Lahovnik v Sobotni prilogi Dela v štiri strani dolgem pogovoru (20. oktober 2007) kot eden izmed štirih sogovornikov med drugim pravi: »V povezavi z igralništvom je v Sloveniji veliko sprenevedanja«. Povsem se strinjam z njegovo trditvijo. Čeprav spoštujem prepričanje g. Lahovnika, se ne strinjam s kontekstom, v katerem izreče to sicer resnično trditev. Kot očitek jo namreč naslovi na nasprotnike izgradnje megaigralnice.
Sprašujem se, kdo se v resnici spreneveda?

Se res spreneveda Koordinacija za omejevanje igralništva (KOI), ki je v peticiji jasno predstavila svoja stališča? Se morda spreneveda 15.000 podpisnikov peticije »Slovenija je mlada država tisočerih možnosti. Ne zakockajmo jih!«? Se spreneveda trojica sicer še neuradno prvo uvrščenih iz prvega kroga predsedniških volitev, ki v javnih nastopih nasprotujejo širitvi igralništva?
Sam vidim sprenevedanje povsem drugje kot g. Lahovnik!

Prvič: Ali se ne sprenevedajo vsi tisti, ki poudarjajo škodljivost igralnih salonov, »pri katerih gre le za to, da si nekaj zasebnikov polni žepe«, kot trdi g. Lahovnik. Če to drži, se spreneveda predlagatelj osnutka zakona o igralništvu, ki sicer znižuje število možnih koncesij za igralne salone s 45 na 40, medtem, ko je trenutno podeljenih 36 koncesij. To pa pomeni, da bo v prihodnosti v Sloveniji možno zgraditi še 4 igralne salone. Vlada bi se morala, če je končno le spoznala, da so igralni saloni škodljivi, najprej zavzeti, da bi število koncesij s 45 znižala vsaj na 36, in bi tako preprečila nadaljnjo širitev zla, ki ga igralni saloni prinašajo, potem pa izdelati še strategijo, kako jih v doglednem času zapreti vse do zadnjega. Postavlja se tudi vprašanje, kdaj bo na zagovor poklicana vlada in poslanci, ki so leta 2003 sprejeli zakon, ki je omogočil razširitev te škodljive oblike igralništva po vsej državi?

Drugič: Veliko je sprenevedanje vseh, ki trdijo, da nasprotniki megaigralnice, kratimo pravico do zabave tistim, ki si tega želijo. G. Hugo Zagoršek ugotavlja, da v Sloveniji za igre na srečo na prebivalca porabimo več denarja kot je povprečje v Evropski uniji. Kdor hoče svoj denar nesti v igralnice, to lahko stori že sedaj. A ko že govorimo o kratenju pravic - mar tako razmišljanje ne krati nasprotnikom širitve igralništva pravice, da ločimo med zdravo in škodljivo zabavo. Nihče od nas ne nasprotuje telovadnicam, igriščem, toplicam, športnorekreacijskim centrom in centrom za zdravje, toda ali to pomeni, da moramo podpirati tudi različne oblike hazarda? Bomo morda že jutri deležni očitkov, da ljudem kratimo pravico do zabave, če bomo nasprotovali širitvi bordelov ali pa uvedbi koncesij za legalno prodajo za zdaj še prepovedanih drog? Zabava je očitno lahko zelo raztegljiv pojem.

Tretjič: Ali se ne spreneveda tudi g. Mirko Brulc, ki v tem pogovoru trdi, da ima za sabo vso Goriško in je Nova Gorica prav zaradi igralnic deležna »nekakšnega nadstandarda«, pri tem pa izpostavi brezplačen avtobus in dodatne psihologe in pedagoge. Je to vse oziroma najpomembnejše, kar lahko našteje? Na letošnjem družboslovnem večeru v Novi Gorici, so bila mnenja novogoričanov precej drugačna. Žal g. Brulca ni bilo tam, da bi poslušal tudi zelo hude očitke na svoj račun.

Četrtič: Ali se ne spreneveda g. Niko Trošt, ki poleg trditve, da igralništvo ni Marijina družba, glede pomislekov o problematiki tuje delovne sile, ki bi prišla k nam, rad odgovarja, da Slovenci ne smemo biti ksenofobi. Menim, da nisem ksenofob, toda kljub temu si postavljam vprašanja o socialnih posledicah, ki bi ga tako priseljevanje delovne sile imelo.

Petič: Ali se ne sprenevedajo vsi tisti, ki vedno znova poudarjajo, da gre pri graditvi megaigralnice za lokalni problem, o katerem naj odloča lokalna skupnost? Mar sprememba zakonodaje o igrah na srečo in sprememba davčne zakonodaje v zvezi z igrami na srečo ne zadeva vseh državljanov RS? Mar predlog novega zakona o igrah na srečo ne omogoča treh koncesij C, torej treh megaigralnic, ki verjetno ne bodo vse stale na Goriškem? Mar v sklad za kurativno in preventivno dejavnost (zdravljenje patoloških igralcev, pomoč problematičnim igralcem, preventivna predavanja v šolah …) ne bomo iz državnega proračuna plačevali vsi državljani?

Bogdan Vidmar