Veliko zmagovalcev

V nedeljo gremo na predsedniške volitve. Kaj so pokazali kandidati in kandidatki? Veliko. Vsi so se zelo trudili. Ampak prostora v drugem krogu je samo za dva. Lojze Peterle sicer upa na zmago v prvem krogu, vendar se to ne zdi ravno verjeten scenarij. Da bi se uresničil, bi morali Türk, Gaspari in Jelinčič popolnoma razočarati. Kranjc in Pečaričeva pa ne bi smela dobiti skoraj nobenega glasu. Tudi to je sicer mogoče, ampak … Peterletov račun je enostaven, če lahko zmaga v drugem krogu, zakaj ne bi v prvem, saj je edini kandidat desnice. Vsi ostali se drenjajo od leve sredine do precej skrajne Jelinčičeve desne, ki ostaja v obzorju levega ideološkega pogleda.

Kampanja je bila prijazna. Tisti, ki pravijo, da jo je razgibal vsaj Jelinčič, se pravzaprav motijo. Tudi Jelinčič je bil v kampanji prijazen. Zelo prijazen. V primerjavi s svojimi siceršnjimi pogledi, se je neverjetno zmehčal. Kar najbrž ni bila slaba strategija. Tako se je lahko predstavil kot “normalen”, to kaj je v resnici, pa volivke in volivci itak že dolgo vedo. Isto strategijo je uporabljal Peterle. Zanj vsi vedo od kod prihaja in kam gre. Zato je moral seveda poudarjati, da je lahko tudi levičar. Celo to. Kako naj drugače razumemo, da je kot svojega podpornika v finalno soočenje na POP TV pripeljal režiserja, ki je posebej izpostavil to, da je po prepričanju levičar.

Türk je imel vse od začetka kampanje precej težav s svojo podobo. Vprašanje je ali mu je škodoval Stanovnik s svojo izjavo, da mu Türkovi pogledi na drugo svetovno vojno niso najbolj všeč. Pravzaprav ne. Ko je podprl Gasparija, je s tem dva najmočnejša kandidata levice postavil na svoji mesti. Türka bolj na desno in Gasparija bolj na levo. In zdi se, da je imel prav. Türkova neodločnost in Gasparijeva resna nonšalanca sta njegovo odločitev potrjevali. Türk je s svojim pristopom segal tudi na desno stran, podobno kot Peterle na levo, medtem ko je Gaspari ostajal zvest svojim jasnim odgovorom.

Prav ta razmerja pričajo, da ima najbrž Türk v drugem krogu proti Peterletu več možnosti kot Gaspari. Konec koncev se zdi, da je tudi desnica to prepoznala in je več negativne pozornosti namenila Türku. S tem pa mu je naredila tudi nekaj več reklame. Kaj bo to pomenilo, bomo videli v nedeljo zvečer. Vsekakor pa je že zdaj jasno, da bo o vstopu v drugi krog odločal dvoboj med Türkom in Gasparijem. V Jelinčičevo presenečenje namreč najbrž verjamejo samo zanesenjaki. Bi si ga pa v vsakem primeru zelo želela desnica, ker bi pomenilo, da ji je zmaga v drugem krogu avtomatično zagotovljena.

In outsiderji? Pečaričeva in Krajnc se v predvolilni kampanji, kljub temu, da od vsega začetka nista imela nobenih resnih možnosti, postala pomembna igralca. O Piberlovi se zdi škoda izgubljati besede. Pečaričeva in Krajnc pa sta imela kaj povedati. Oba, vsak v svojem stilu, sta bila igrala vidno vlogo in bosta v slovenski politiki zagotovo ostala. Njuni odgovori so bili mnogokrat bolj artikulirani in bolj iskreni od odgovorov večine protikandidatov in prav zanimivo bo videti koliko glasov lahko pobereta na nedeljskih volitvah. Najbrž ne prav veliko, vsekakor pa jih ne bosta jemala Peterletu ali Jelinčiču.

V nedeljo zvečer bo po volitvah, kot se zdi, kar precej zmagovalcev. Za Peterleta se ni bati. Türk bi bil najbrž največji poraženec, če se ne bi uvrstil v drugi krog. Gaspari gotovo precej manjši. Jelinčič itak ni kandidiral z mislijo na zmago. Prav tako ne Krajnc in Pečaričeva. Drugi krog bo drugačen. Takrat bo šlo bolj zares. In kar tri tedne bo dovolj priložnosti za dvoboje med finalistoma. Zoprno je edino to, da je bila večina vprašanj že zastavljenih. A do 11. novembra bo še veliko časa, v katerem se lahko marsikaj zgodi. Edina napoved, ki jo je mogoče tvegati, je da bo na koncu izid tesen in da ga je danes nemogoče napovedati.

Jani Sever