Čut za umetnost

Premier ima res občutek za umetnost. Pretanjen občutek resničnega poznavalca. Pred obrambnim ministrstvom stoji kip Rudolfa Maistra in sedež SDS krasi podoba Jožeta Pučnika. Po teh umetninah bi lahko sklepali, da je predsedniku vlade v umetnosti ljub realizem. Nekoliko naiven. Preprost. To dokazuje tudi reakcija na kip Jožeta Pučnika, ki ga je ustvaril Metod Frlic ob razstavi Enotni v zmagi. Frlicev Pučnik je bil za okus predsednika vlade preveč odštekan. Zato je bil umaknjen. Kipar pa je napravil novega. Bolj enostavnega. Ampak Janez Janša in Ministrstvo za kulturo menda še vedno niso zadovoljni.

Prvi kip Jožeta Pučnika je bil najprej razstavljen na otvoritvi razstave Enotni v zmagi na Ljubljanskem gradu. Ampak kmalu je bil odstranjen in prestavljen v Muzej novejše zgodovine. V kot na stopnišču. Otvoritev razstave je letos poleti razburjala duhove, ker je ljubljanski župan Zoran Janković razstavi odpovedal gostoljubje. Pučnikov kip je ob tem ostal v ozadju, čeprav nikakor ni bil neopažen. To enostavno ni šlo. Kajti podoba je tako zelo izrazita, da je ne more spregledati nihče. Pučnik z razpraskanim obrazom, znotraj katerega se smeji še en čist in prijazen obraz, je preveč izrazit, da ga ne bi opazili.

Opazil ga je tudi Janez Janša in kip mu ni bil prav nič všeč. Pučnikova podoba je predsednika vlade celo tako zelo razburila, da je posredoval. Tako vsaj pravi avtor. In Ministrstvo za kulturo je zahtevalo, da se kip umakne. Logično ne? Če premieru neko umetniško delo ne sede, ministrstvo za kulturo poskrbi, da se ga odstrani, oziroma vsaj umakne na nek skrit prostor. Enostavno. Ali nismo to že nekje videli? No, v poznem socializmu se to ni več dogajalo. Ampak v revolucionarnih časih je bilo to nekaj dovolj običajnega in v Severni Koreji se podobne reči najbrž lahko zgodijo še danes.

Veliki vodja ima pač najboljši občutek za vse stvari. Tudi za estetiko. Konec koncev je estetika osrednji del revolucije. I feel Slovenia. I feel love. In krvaveče srce v podobi Triglava. In predsednik vlade na Triglavu s kapico, na kateri piše I feel Slovenia. Velika Pučnikova slika, ki krasi prireditev ob otvoritvi letališča Jožeta Pučnika. Državne proslave, na katerih mladi rajajo ob zvokih popularnih pesmi, ki si jih lahko požvižgavajo množice. In seveda kipi, ki jih strokovnjaki radi kritizirajo. Bolj ko so do njih kritični, bolj jih ljubi predsednik vlade. Umetnostni kritiki pač ne razumejo “ljudskega okusa”.

“Ljudski okus” najbolje čuti predsednik vlade in seveda Ministrstvo za kulturo. Pučnikov kip Metoda Frlica ima enostavno smolo, ker ni v skladu s tem okusom. In smolo ima, da je razstava Enotni v zmagi spet odprta. Drugače bi lahko sameval v kotu na stopnišču in vse bi bilo pozabljeno. Tako pa… Ministrstvo za kulturo je neizprosno. Kip mora biti umaknjen. Predsednik vlade in Ministrstvo za nadzorovanje korektnosti umetnin sta odločna. Zoprno. Ampak takšna je pač naša oblast. Ve kaj ji je všeč in kar ji ni, enostavno poskuša izbrisati. Da ne bi motilo nje in vseh, za katere jo iskreno skrbi.

Morda se bo vlada sedaj zaradi tega, ker je zgodba prišla v javnost - o njej je pisal Dnevnik - sicer umaknila. Saj si seveda ne želi, da bi bila razumljena kot totalitarna. Ampak kip Jožeta Pučnika bo najbrž na koncu vseeno pristal nekje, kjer ne bo dražil estetskega čuta množic. In bo spet vse kul. Enostavno in lepo. Po okusu Janeza Janše. Po prefinjenem okusu velikega vodje.

Jani Sever