Partnerski razvoj populizma

Japec Jakopin in Marlene Ottey - ob krstu Shipmana 63 (leta 2005) v Marini Portorož Foto Denis Sarkić

Živahen konec tedna? Vsaj politično. In nekoliko smešen. Ali vsaj zabaven. In tudi žalosten.

Razpadanje LDS se nadaljuje, SD se bo še nekaj mesecev odločala ali naj Pahor kandidira za predsednika republike in SDS je stabilizator političnega prostora.

Vse to so natrosili politiki za vikend. Nekaj uric pred tem je predsednik vlade nekaterim poslancem ponovno poslal vabilo, da se pridružijo Partnerstvu za razvoj. Gesta bi bila duhovita, če se ne bi ravno prejšnji mesec zgodila investicijska mora - mala zgodbica o tem, da bosta brata Jakopin svojo novo tovarno za izdelavo jaht odprla v Italiji.

Obrobna novica je zarezala globoko. V Tržiču (Monfalcone) so namreč Jakopinoma vse uredili v dveh mesecih, subvencionirali jima bodo delovna mesta, razvoj, izobrazbo zaposlenih… V Italiji so slovenskima podjetnikoma položili rdeči tepih.

Nič posebnega? Slovenska podjetnika osvajata svet. Šla sta čez mejo. Novica bi morala pravzaprav zveneti skrajno optimistično. In tako jo je tudi potrebno razumeti. Pomeni normalizacijo. Vendar samo v eno smer.

Težava ni v tem, da Jakopina ne bosta zgradila ladjedelnice za velike luksuzne jahte v Sloveniji, ampak da tovrstnih investicij tu ne napoveduje nihče. Ne Italijani, ne Kitajci. In da slovenske oblasti nikomur ne nudijo podobnih uslug, kot sta jih bila deležna Jakopina na drugi strani meje.

Podjetniki v Sloveniji so na istem kot so bili in brezposelni tudi. No, ti so celo malce na slabšem, saj aktivne politike zaposlovanja ni več. V Sloveniji država, celo tistim, ki se samozaposlijo, ne nudi prav ničesar. Nič!!! Ničesar ni za podjetnike in ničesar za brezposelne.

In ob tem so politiki vendarle nadvse zadovoljni. Predsednik vlade pa brez sramu, po tem, ko so propadli praktično vsi poskusi reform, ki jih je napovedoval po prevzemu oblasti, spet vabi v Partnerstvo za razvoj.

Tisto, kar premiera trenutno najbolj skrbi ni razvoj, ampak nekoliko prehiter vzpon SD. To bi namreč utegnilo biti neprijetno. Janša si je močne SD, ki bi nadomestila LDS sicer ves čas želel, a ne tako močne, da bi ga utegnila na naslednijih volitvah premagati.

Razsutje LDS je politična razmerja v Slovenijii radikalno spremenilo. V tolikšni meri, da je lahko to za SDS neprijetno. Zato se je premier spet začel ukvarjati z razvojem. In SD seveda tudi. Pripravili naj bi nekakšen alternativni vladni program.

Kako lepo. A ob vsem političnem pompu preteklega vikenda si je najbolj potrebno zapomniti, da primera Jakopin nihče od slovenskih politikov ni niti omenil.

Jani Sever